Nase Novine, March 07, 1985

              IVt. J
J I
ЛГ1
43ВБк1мпмашбЛВГ JLCL r t-Ј-
Г JL JKLC--Z
Tox-sLLc- e
' i __._.l.ulmuu4'hiiu'iiiiiui)iiuii I ' ' L
NAJNOVEJSE
Komisija za mednarodne odnosc skup-stin- e
SRS sc jc nedavno zavzcla za to, da
bi manj diplomatizirali zahteve po urcditvi
polozaja slovenskc skupnosti v Italiji, A vs-tri- ji
in Madzarskcm. Rcpubliski skupscini
so priporocili, naj bi ostrcje izrazila sloven-sk- a
pricakovanja kot v osnutkih dokumen-tov- ,
ki naj bi ju sprcjcli. V razpravi je bilo
slisati, da v Italiji ne gre lc za odpor nacio-nalisticn- ih
sil, ampak tudi za pasivcn odnos
vseh strank do vprasanja Slovcnccv; v Avs-tri- ji
ni uresnicen 7. clcn drzavne pogodbe.
na Madzarskcm pa so naccla zapisana v
dokumcntih, praksa pa dalec zaostaja.
V Gruberjevi palaci v Ljubljani, kjer je
doma Arhiv, so prestavili javnosti pridobi-tv- e
zadnjih let: na dcsetine tckocih mctrov
(ali pa skladovnic) gradiva, kise izAvstrije
pocasi vraca v Slovenijo, kot predvideva
sporazum iz leta 1923. in protokol iz Ida
1958. Ema Umek, Bozo Otorepec in Bogo
Grafenauer so kot vodilni eksperti predsta-vil- i
nekaj teh zgodovinskih papirjev, ki po-meni- jo
izredno obogatitev nase kulturne
dediscine. Med njimi kaze omeniti bogat
fond s pecati ovesenih pergamentov, ki so
bili last celjski grofov — nekateri so se iz
casa, ko se niti niso bili povzdignjeni v
grofovski stan.
27. novembra je bila v Maribom pre-mie- ra
nove slovenske opere Kacji pastir,
ki je delo skladatelja Pavla Merkuja iz
Trsta. Tako se je Opera SNG Maribor lahko
pohvalila, da je omogocila prvo slovensko
premiero slovenske opere, ki je bila v ita-lijansk-em
prevodu krstno uprizorjena leta
1976 v Trstu. Pavle Merku ni samo sklada-tel- j,
ampak tudi glasbeni publicist, kritik
in slavist. Petnajst let je pouceval v Ljub-ljani,
Dolini in Trstu, dvajset let je bil glas-beni
urednik pri trzaskcm slovenskem ra-di- u.
Istega dne je v Ljubljani umrla legen-darn- a
partizanska zdravnica Franja —
primarij dr. Franja Bidovec-Boj- c. Dokto-ric- a
Franja se je rodila 22. novembra
1913. v Ribnici. Za doktorja medicine pa
je promovirala 1939. leta v Zagrebu. V OF
se je vkljucila ze 1941. leta. Od januarja
1944. leta je vodila znamenito partizan-sk- o
bolnisnieo Franjo. Po vojni je na las-tn- o
zeljo aktivno delovala kot zdravnica
vse do upokojite 1973. leta. Dr. Franja
Bidovec-Boj- c je bila nosilka stevilnih
najvisjih odlikovanja.
Slovenska alpinista Pavle Kozjck (AO
Matica) in Peter Podgornik (AO Nova Go-ric- a)
sta z Brnika poletela v New York, sc
od tarn odpravila z avtobusom cez Ameriko
v drzavo Washington, od tarn pa v Kanado.
Nasa alpinista imata namen opraviti cimvec
tezkih novih vzponov v visokih stenah Ka-nadske- ga
gorovja pod Aljasko (Britanska
Kolumbija), ob koncu pa se v drz.avi Was-hington.
O KITAJCIH
"Stiri tisoc let ali vec jim je stara kul-turn- a
tradicija: sveta jim je s spomini na
dede in pradede.
Mravljisce ljudi so in ljudstev, skrom-ni- h
poljedelcev, in cesar jenebeski sin
in oce in svecenik s tropom pridvornikov
in v pokrajinah severa in juga in vzhoda
vladajo upravniki in birokratski manda-rin- i,
ki so prilezli na polozaje po lestvi
drzavnih izpitov in konfucijskih naukov.
Se pred Evropo so tiskali knjige, po-zna- li
kompas in smodnik, merili pota zve-zda- m
in zbirali ucenost in znanje v
ogromnih enciklopedijah.
Pojoc in slikovit jim je jezik, vsa v po-dob- ah
je pisava, kakor jim je tudi misel
vsa v podobah. Stirideset ali petdeset ti-soc
je znamenj, umetnost so in skriv-nost...- "
Dr. Franc Susnik
O JAPONCIH
"Sredi morja jim je domovina I)aj-Ni-po- n
sama zase. Obnjo pljuskajo vode ki-tajske- ga
sveta. Misel jim je soncna, be-sed- a
igriva in liricna..."
Dr. Franc SuSnik
Ljubljansko Delo z dne 14. novembra
poroca o smrti znamenite slovenske be-sed- ne
ustvarjalke, pesnice Vide Brest —
Majde Faterlin, ki je vse svoje zivljenje
ostala zvesta uporniskim letom. Nekro-lo- g
ji je napisal Janez Kajzer, avtor Ob-ljublje- ne
dezele in urednik.
Vidi Brest so leta 1942. v partizanski
Nasi zeni natisnili njeno prvo partizan-sk- o
pesem. Komaj osemnajstletni ji je
propagandni odsek Cankarjeve brigade v
partizanski tiskarni natisnil prvo zbirko
stirinajstih pesmi, ki je Ieto dni zatem
izsla se v razsirjeni izdaji. Pisala je tudi
propagandne enodejanke in otroske par-tizans- ke
pesmi. Po vojni je bilo njeno pe-snjen- je
kronano s prvo tiskano knjigo, ki
je izsla leta 1947. pod naslovom Pesmi
Vide Brestove. Svojo ustvarjalo vojno
izkusjo je stirideset let po dogodkih dra-maticn- o
in kar se da zanimivo naslikala
v knjigi Majhen clovek na velikipoti. "Ce
smo v povojnih casih pogosto cakali na
veliki tekst iz prelomnih casov, smo v tej
knjigi dobili pravi mali tekst o velikem
casu. Zanj je Vida Brest v zacetku leto-snjeg- a
poletja dobila tudi Levstikovo na-grad- o.
Ce ne bi napisala nicesardrugega,
kot ta mali tekst, "pravi Janez Kajzer v
Delu", bi naredila veliko. S tern tekstom
si je med berocim oblinstvo, zlasti med
mladino, podaljsala zivljenje za mnogo
let cez sestdeset, ki jih je praznovala pred
meseci."
fmragjmsg - r--i ?јг:£"3ж3sS&ga%ш3gwжiPS&жflSжg8iхi4r& ; вт.тЗиУумзгЏт
Cankarjev dom v Ljubljani nacrtujc za
leto 1986. 4433 terminov na podrocju kul-turn- o
umetniskega programa in kongresne
dejavnosti. To je pribliz.no 170 terminov
vec, kotpasojihpredvidevalizaleto 1985,
in kar 43 odstotkov vec od tistih iz leta
1984. Najvecje povecanje bo v Veliki dvo-ran- i,
kjer se bodo prireditve razmahnile za-radidokoncanegavelik-egaodra.
Leta 1986
bo mocno zazivel kongresni program, tako
da bo obsegal kar 37 odstotkov vseh termi-nov,
to pa pomeni tudi krepko gmotno
okrepitev.
A
Med 21. i 24. novembrom je potekal v
Novi Gorici '43. plenum kulturnih delav-ce- v OF slovenskega naroda ' ki nam ga je
najavil z.e Matej Bor s svojim epigramom
(glej p-rejs-nje
slovenske strani). Tenia in
vsebina plenuma je bil skupni slovenski
kulturni prostor. Zadnji dan so se uedele-zen- ci
odpeljali v videmsko pokrajino, kjer
je bil prvi cilj Cedad in drustvo "Ivana
Trinka", obiskali pa so tudi Ravence v
Reziji. Zakljucni nagovorje poudaril geslo
"Rastimo skupaj!" O podrobnostih tega
plenuma bom se porocal.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila
sredi novembra doslej najvccja razstava
slovenske knjige. Zgodilo se je to v okviru
sedmega slovenskega knjiznega sejma,
razstavljalo pa je 21 slovenskih zalozb, de-s- et
drugih organizacij, pri katerih je zaloz-nistv- o
stranska dejavnost, sest casopisnih
his in sedem tiskarn. Iz zamejstva so se
predstavile stiri zaloz.bc, Zaloznistvo trza-skeg- a
tiska, celovska Drava in Mohorjevi
druzbi iz Celovca in Goricc. Pogledi na
stiri minula desetletja slovenske knjige po-nu- ja
nekaj kar zadovoljivih podatkov. V
teh stiridesetih letih jc izslo 68.000 del v
skupni nakladi 300 milijonov knjig. Posa-mezn- e
zalozbe so iz prvih dveh let svojega
dclovanja razstavile 505 knjig, iz zadnjih
dveh let pa 2214 del (v nakladi nekaj vec
kot 13 milijonov).
Mladinska knjiga je pravkar izdala eno
najlepsih knjiznih novosti, reprodukcije
250 starih razglednic z ljubljanskimi moti-v- i.
Knjiga ima naslov Pozdrav iz Ljubljane
in podnaslov: Mesto na starih razglcdnieah,
prinasa pa na 192 straneh 250 reprodukcij.
Na Dunaju ziveci koroski rojak, zgodovi-na- r
dr. Walter Lukan je o tej knjigi izjavil:
"Ta knjiga je tako uspela, da je res ena
najlepsih knjig te vrste v Evropi, ce ne celo
najlepsa. '"Razglednice posezejo v Ljub-ljan- o
pred nekako osemdesetimi leti, pred-vse- m
se pa omejijo na prelom stoljetja in
dclno se zajamejo obdobje med obema voj-nam- a.
Dr. Lukan je v uvodu predstavil raz-v- oj
razglednice in njeno funkcijo novega
komunikacijskega sredstva. Poleg njega so
knjigo pripravili in besedila k razglednicam
napfsali se dr. Vasilij Melik, dr. Peter Vo-dopive- c.
Olga Jansa-Zor- n in Marijan
Drnovsek. Knjigo so obogatili sc z besedi-li- ,
ki s sprosceno besedo ozivljajo duha
tistega casa. Te spominske in etnografske
sestavke o Ljubljani ob prelomu stoletja je
izbral in uredil Janez Kajzer. Knjiga je tudi
graficno in oblikovno na tako visoki ravni,
da je ze sedaj zbudila zanimanje tudi v
tujini. Mladinska knjiga jo je predstavila
na letosnjem knjiznem sejmu v Frankfurtu
in na beograjskem knjiznem sejmu, kjer je
prejela prvo nagrado za likovno ureditev,
ki je delo zdaj ze pokojnega Tadeja Tozo-n- a.
Pozdrav iz Ljubljane so natisnili v 5500
izvodih in stane 6800 dinarjev.
Black Theatre Canada je te dni razpisal
natecaj za izvirno dramo, ki naj bi bila
naperjena zoper juznoafriski apartheid, to
hvalevrcdno pobudo pa zeli ostvariti skupaj
s Torontskim solskim odborom, in sicer z
njegovim odsekom za rasne odnose. Na-graje- ne bodo tri igre, rok za predajo roko- -
pisov ie 16. december
Konec septembra je casnik "Aufbau",
glasilo ameriskih Zidov, ki izhaja v nem-sci- ni
v New Yorku, objavil pesem nasega
koroskega rojaka Janka Ferka. To je pe-sniko- va
prva publikacija v Ameriki. (Nas
tcdnik).
A- -
V Sezani je 17. novembra umrl v osemi-nosemdesete- m
Ietu akademski slikar A v-g- ust Cernigoj. V naso kulturno zgodovino
in zavest se je vpisal kot pripadnik slo-venske
zgodovinske avantgarde, pomem-be- n
pa je tudi njegov bogat opus iz obdo-bj- a
razvoja modernizma. Javnosti se je
zadnjic predstavil s svojim delom na sa-mosto- jni razstavi v sezanski knjiznici av-gus- ta letos ob svojem rojstnem dnevu.
Ivan DOLENC:
,1И
.Res ne vem, zakaj vec nisem z vami,
bcli kostanji v aleji nase mladosti;
res ne vem, zakaj ne grem vec med breze
brhkc iz parka inojih cvetnih sanj.
A vem: v glavi se nenehno mi drobi suhljad
spod kamnih razvalin domaiega Bolfenka;
vznemirja me v praproti zdeda spokojnost
pastirske koce izzajezera crnega;
vnoceh se vedno dere skozme tlosarska Drava:
vse ziva je, iemna in vabljiva — kot nekoc;
hudijo me drie divjih', svezih vod Sumika!
Je vse to izsuseni sen? Glas uirujene vesii
in domotozja? Klic zvestc, zmedene krvi?
Odgovora na vse to ni — ne bo.
S Kalvarije mi tihe Dobri Clovek kima:
nid ne rede; kar molde trpi.
Toronto, 1985.
Zdravko JELINCIC:
GRICEK NAD DOLING
Svojcas so rastli tam okrog gozdovi,
pokrivali dolino so in gricek,
volkovi so po gricu si tulili.
A prisli so ljudje in so gozdove
posekali, dolino naselili,
in cerkvico na gricu si zgradili.
In stala je ta cerkev dolgo casa
in dalec naokrog seje zvonenje
razlegalo po plodni je dolini.
A prisli hudi casi so v dolino,
in cerkev divje tolpe so pozgale,
unicile so lepo domacije.
Zdaj gozdje spet prerastel vso dolino,
prerastel mali gricek, rusevine,
spet tulijo volkovi kot nekdaj
(Rice Lake, 1985.)
PESMI WALTA WHITMANA
"Vsvobodnihritmihmujezuborela pe-sem,
himnicna proza jutrne radosti, pe- sem "travnih bilk", in bratstva ljudi vseh
barv in vseh bitij in vseh stvari bozjih,
in travne bilke niso nic manj ko zvezde
neba, pesem rojstva, smrti, popotovanja
dus in rasti iz sivih davnin v daljne bo-do- ce velike svetle case; pesem telesa, lju-bez- ni moza in moza, Ijubezni moza in ze-n- e, spotakljive in puritancem pohujslji-ve- ; in telo in dusa in tvar in duh in bog
in clovek se zlivajo v eno: "kakor silen
ptic s svobodnimi perutmi" je pesem nje-gova.- .."
Dr. Franc Susnik
Komunikacijski pisatelj
UMBERTO
ECO, triinpetdeset-Ict- n'
itahjanski pisa-telj,
med drugim av-tor
vedetne svctov-n- e
uspeSnice Imc
roze, je dobil letoJ-nj- o
McLuhanovo
nagrado, ki jo podc-ljuje- ta
kanadska or-ganiac- ija
za tcleko-munikaci- je
Teleglo-be
in kanadska ko-misija
pri Unescu.
Nagrado v visini
50.000 dolariev po- -
mm 1ШшшШт- -
deljujejo vsako drugo leto za vse moijoce pisne
dosezke, ki obravnavajo sodobnc komunikaci0,
Umberto Eco pa jo je dobil za vrsto filozoi'skili
spisov na to temo. Prvic .so McLuhanovo nagra-do
podelili leta 1983 in dobil jo jc bolivijski
novinar Luis Ramir Beltran.
"Pojav germanizacije, italijanizacije, in
madzarizacije v preteklosti in sedanjosti ni
le dokaz moci tujeev nad nami. V tem po-jav- u
moramo predvsem videti naso pozi-tivn- o
privolitev biti ponemcen, poitalijan-cen- ,
madzariziran. Ce osebno ne zelim biti
potujeen, potem ni nobene sile na tem sve-t- u,
ki bi lahko kaj takega storila z menoj.
Nihce danes nasih zdomcev ne ponemcuje
in vendarle vidimo, kako iz leta v leto iz-gublj-ajo
slovenski besedni zaklad in kako
vse bolj in bolj podlegajo tujim zivljenj-ski- m
navadam in postajajo tujci svojemu
ljudstvu. Krivda je nasa in zdomska, nika-ko- r
pa ne пегтка..." — Bojun Stih:
Slovenski narod hie et nunc.
"...To se godi v casih, ko vse slovenske
radijske postoje noc in dan, brez prestanka
oddajajo bedaste popevke. Eno za drugo.
Prvo in desettisoco...'', — Bojan Stih:
Druga smrt Frana Levstika.
Alojz Rebula jc zapisal na rob nekega
prcdavanja na "Dragi": "Toda ali bo to
seme padlo v kaj prestencga ? Mar tukajs-njem- u
sejalcu ni usojen cement? Mar ne
sejemo vjahvost, s soljo potrescno? ...In
vendar — sejati je trcba. Scjati iz sejal-skeg- a
impcrativa, tudi ce je pod cementom
se devet drugih cementnih plasti. V egip-cansk- ih
grobnicah so po tisoclctjih nasli
psenicna zrna, ki so 8e imela v sebi klico
plodnosti. . .
" — ' 'Sledovi Drage ' ', 1 985
(str. 22)