Nase Novine, November 07, 1985

              §
222
Izbrana pesem
Ureja Janez Menarl
Valentin Polansek
Moj spomin je рекоба komemoracija
na zrtve
mojih rojakov.
Moja duSa
je krik
pobitih, ustreljenih,
doma seZganih,
v kacetih upepeijenih,
padlih za svobodo!
Januaija 1944
so na kraju,
kjerje v Lepeni pod Hojnikovo kmetijo
staia moja pankrtska rojstna bajta,
policijskj nacistidni krvniki
pobiii mojega 90 let starega pradeda
Florijana PolanSka,
mojega starega strica Johana PolanSka,
mojo staro teto Angelo PoIanSkovo
in jih seigaii!
Aprila 1945
so tukaj pri Persmanu
pobiii nacistidni krvniki
med starci in dojendki
mojega brata in mojo
otroka!
V pretekli vojni
so pokondali v kacetu Dachau
mojega odeta!
V pretekli vojni
so v kacetu Ravensbriick
pokondali Marijo PoIanSkovo!
lhAarfSMthfekflhJBhBJfckJ
Kdo bi si tedaj mislil, ko sva
stala ob drnjavskem jezeru ter
gledala v dudoviti mesedni nodi
proti Storzidu in Zaplati, da smo
si zadnjid segli v roke. Kdo bi si
to tedaj mislil, ko je Se tako trd-n- o
stojed sredi zivljenja mirno in
z nasmeSkom na ustih razpredal
svoje misli in vpletal v to tudi
svoje nacrte. Vceraj smo se po-slov- ili
na Obirskem od naSega
Folteja.
Zgodnja mladost Valentina
PolanSka ni bila lahka. Rodil se
je 4. kbmarja 1928 v Lepeni kot
nezakonski otrok. Sam je o svo-je- m
rodu s ponosom zapisal: V
km mojih preamKov se preiana-j- o
obubozana koroSka kmedka,
vihrava Stajerska, trdoziva kranj-sk- a
in puntarska tolminska kri.
OtroStvo je prezivljal v pradedo-v- i
kajii, ki je kljub revSdini tudi
med vojno premogla toliko, 4da
jc vedno odprtih rok sprcjemala
partizanskc borce. Dedovo Iju-bez- en
in dobroto odkriva tudi
njegov konec - 1944 so ga nem-S- ki
nacisti dcvetdesetletnega na
' domu pobiii in nato zaigali. --
Po ljudski Soli v Lepeni in Zelcz-n- i
Kaplije odSel PolanSek na ce-lovS- ko
uditeljiSde, kjer je 1948.
leta maturiral, nato pa je do
upokojitvc sluzboval kot uditelj
in pozneje kot ravnatelj na obir-s- ki
osnovni Soli, V leta Solanja
sodijo tudi njegovi Hterarni za-det- ki.
Pri tern se je zgledovat pri
slovenski klasiki in sodobnejSih
pisatcljih, k team pa so ga
vzpodbujali njegovi profesorji
Perkonig, Haselbach in Schart,
tudi sami knjiievniki - na kako
plcmenit nadin so po svojih mo-dc- h
skuSali prispevati k zbliteva-nj- u
dveh sosednjih narodov! Le-ta
1948 jc zadel svoje literarne
prispevke objavljati. Njegova pr-v- a
pcsniSka zbirka Grape in son-ccjeizS- Ia
1953. leta, 1971. sledi
zbirka Karantanskc in 1974. Se
Bolje je omahovati kot na-rcd- iti
napako.
JEFFERSON
Ce ste Cloveka utiSali, ga
Se niste spreobmili.
MORLEY
0
sloveTi&kie
sestro, nedolina
V pretekli vojni
je padel kot partizan
Jozi PolanSek!
StraSna je zgodovinska trojica
nas koroSkih Slovencev:
Kri - ogenj - pepel!
Sveta kri naSih prednikov,
kj se pretaka v nasih srcih,
kri ljubezni, Zivljenja, prihodnjih dni!
Svet je ogenj naSih zrtev,
ki podiiga naSo besedo,
naSo slovensko materinSdino
v ljubezni, v zivljenju za prihodnje dni!
Svet je pepel nasih sezganih,
izkrvavelih, strohnelih rojakov,
svetih borcev; spomin,
ki krepi naSo vest - naSo zavest:
Da bomo do smrti Slovenci,
kot smo bili rojeni Slovenci!
Slovenske smrti ni,
ker skozi grenki pepel zgodovine,
skozi ogenj tujega nasilja
nalia slovenska kri
v slovenske prihodnje dni
Se vedno zivi,
zivi,
zivi!
ivvvi v m Tivfvy
iretja zbirka pesmi Lipov bogec.
Hkrati so izSle Se pesmi za otro-k- e,
Cindek, ki doiive na Koro-Ske- m
ponatis. V njegovi poeziji
izstopata zlasti refleksivna in ak-tual- na
narodnostna problema-tik- a.
Ceprav se je PolanSek najprej
predstavil kot pesnik, je ie v fe-rn
prve pesniSke zbirke (1953)
objavil dvoje domaiijskih pove-st- i,
Obirjan in Sosedov oviar,
1973 pa sledi knjiga krajSe proze
z zgovomim naslovom Velike
sanje malega iloveka, s katero
ni dokazal samo smisla za pisa-nj- e,
temvei dobiva PolanSkova
pripoved, zaradi pretehtanih la-stn- ih
spoznanj ie svojsko razsei-no- st
Sledi pridevanje o kruto
ustrahovani mladosti Krii s kriii
(1980), potem pa objavi obseini
roman v dveh knjigsih Bratovska
jesen (1981, 1982), za katerega
je ve6 let skrbno in vztrajno zbi-r- al
gradivo. Roman o partizan-stv- u
je bil prvi del Siroko zasno-van- e
zamisli, ki naj bi posegla
tudi v predvojni 6as, predvsem
pa naj bi bil bojna epopeja koro-
Skih Slovencev. Pripoved je na-videz- no
pobudila predvojna to-tograf- ija
mladih pevcev, v roma-n- u
pa naj bi pokazal vojno podo-b- o
posameznih od njih. Zdaj je
1тШШ$£Ш$&Ш&к
Kdor sam sebi ne privoSii,
tudi drugim ne.
Slovenski pregovor'
Ob pcsmkovi smrti
lz antologijc
Ta hiSa je moja, pa vendar
moja ni
Cclovec-Ljublja- na, 1976
pred izidom njegovo zadnje de-l- o,
posveieno koroSkim partiza-no- m
in bbjem na SvinSki planini. '
V slednjih dveh delih je boj ko-roSkih
Slovencev Siroko in mar-kantn-o
zasnovan, saj zgovorno
podaja podobo dobe, pokrajine
in ljudi. Zaradi svoje mortumen-taln- e
zasnovanosti sta to, poleg
spominov Karla PruSnika-Ga-Sper- ja
Gams na plazu, najteh-tnejS- a
knjiina spomenika koro-Skem- u
slovenskemu delavcu in
kmetu, trpinu in borcu ter nje-gove- mu
deleiu v boju za izkore-ninjenj- e
faSizma, in za svobodo
slovenskega ter drugih narodov.
S tako Siroko zastavljenim de-lo- m
je PolanSek prispeval k zao-kroie- nl
podobi svojskega ob- -
dobja, kakrSno smo v knjitevno-st- i
med Slovenci v Avstriji po-greS- ali
in jo zato tudi upravideno
pridakovali. Hkrati pa sta oba
romana tudi za danaSnjo sloven-sko
knjiievnost upoStevanja
vredni deli.
Samo taka predstavitev Polan-Skoveg- a
dela pa bi bila zelo po-manjklji-va.
Bil je tudovit 61o-ve- k,
zvest tovariS in prijatelj, od-likov- ala
sta ga skromnost in do-bro- ta
ter pripravljenost vedno
pomagati vsakomur. Ves das se
je izredno prizadevno udejstvo-va- l
v druibenem, kulturnem in
prosvetnem pyljenju koroSkih
Slovencev. Mil je skladatelj,
ustanovitelj in vodja Obirskega
lenskega okteta, sodeloval je v
Stevilnih prosvetnih organized- -
jah in drugod, Dolga leta je bil
predsednik Slovenske prosvetne
zveze. Za svoje delo je prejel
vc6 priznanj, bil je nagrajenec
PreSernovega sklada SRS, dobit-ni- k
plakete ZSO ter drugih odli-ii-j
in nagrad.
Fold je bil eden izmed samo-rastniko- v, ki so zvesto gojili in
izpolnjevali optimistiino Metino
ter hkrati Preiihovo pisateljsko
sporoiilo. Zato naj bo njegova
vsestranost spodbudni zgled zla-sti
njegovim mladim rojakom, a
hkrati tudi nam, kakSna mora
bid ljubezen do svoje domovine.
EMIL CESAR
,— Delo, Ljubljana
rISKMCE--
Ohohstje divja zvcr, ki ii--vi
v jamah in pustinjah, nedi-mrno- st
pa je kot papagaj, ki
skade z veje na vcjo in brblja
pri belem dncvu.
FLAUBERT
t
V
Y
V
,l
,
.
k
V
.
'
.'
'
:
и
.
i
'
i
i1
k
,i
,i
i
,i
,(
i
i
i
i
.i
."
ii
bralce
ZAPIS O SLOVENCIH V
Prvi teden v septembru je izsla v Calga-ryj- u,
v Alberti pri zalozbi Hertig Kanad-sk- a
enciklopedija v treh knjigah velikega
leksikonskega formata: 2.128 strani, 2500
sodelavcev, 3,000.000 besed, 8000 61ankov,
in tako naprej. Izdajatelji jo reklamirajo
kot prvi zanesljiv in izcrpen prirodnik o
sodobni Kanadi in njenih ljudeh; za
mnoge kanadske etni6ne skupine bo to tu-di
res — nikakor pa to ne velja za Slovence.
Stolpec o priseljencih nasega rodu, ki
ga najdemo na stra. 1705 v tretji knjigi, je
tako zelo otresen in zapet, kot bi bil napi-sa- n
za natedaj "Kako pisati o Slovencih,
da zamocis o njih kar najvefi dejstev" —
tarn pa bi ta objava prav gotovo odnesla
prvo nagrado! Modernejsa zgodovina slo-venske
Kanade ne pozna po tem zapisu
nic drugega kot nekaj cerkvenih skupno-sti- ,
Bozjo besedo in Slovensko drzavo, za
dobro mero pa se na istem mestu Se "ble-sti- " podatek "znanstvene natancnosti", ki
skuSa dopovedati sirSi kanadski javnosti,
da je bilo leta 1981 v Kanadi (reci in pi§i!)
samo 7000 (z besedami: sedem tiso6) Slo-vencev...
Komentar o tej vsesploSni rev§cini
sploh ni potreben. Samo kotveliko zanimi-vos- t
naj omenim tole o, metodi avtorje-veg- a
pristopa k tako resni stvari, kot je
Kanadska enciklopedija in pisanje zanjo:
isti porocevalec, dr. Rudolph CujeS, ki ga
poznamo kot urednika Slovenske drzave,
je predstavil Slovence drugim Kanadca-no- m
na enako "objektiven" in "demokra-ticen- "
na£in ze leta 1958, to pa v "Canadia-ni- "
(The Grollier Society of Canada, Otta-wa,
v deveti knjigi, na str. 333-334- ), samo
da je bilo tarn se nekaj ve6 besed in je bilo
se omenjeno Vzajemno podporno drustvo
Bled, ki'je zdaj v Kanadski enciklopediji
iz leta 1985. tudi ze izpusdeno oz. zamol-бап- о
(z vsemi drugim vred); dejansko je s
tem tako, da je sedanja objava, o kateri
pisem, samo skrajSana enacica clanCica iz
leta 1958! Z drugimi besedami: za dr. Cu- -
"Biti prijatelj, biti brat, rad imeti — to
odpira vsako temnico z nezadrzno silo, z vse-mogoc- no
cavrnijo. Kdor te moznosti nima
v sebi, ostane mrtev."
Ljudje velikokrat nimajo moznosti, da bi
kaj storili, ker so ujeti v neko strasno, zelo
strasno kletko..."
Van Gogh
"...znanje bistri sodbo, zatira predsodke
in praznoverje, in izkorenjuje vraze in sle-parije- ."
Fran Erjavec
"Ne zamerite, ce se naslednje vojne ne
bom udelezil; poslal bom opravicilo. Izsto-p- il
bi iz vlaka te civilizacije, ce ne bi bi
moral vzeti s seboj menueta za kitaro na
petindvajset strelov..."
Vitomil Zupan: Menuet za kitaro
i'TTT ' ч1 v v w w v w v ч v m ш s v v w u v ш ш v ч
Na Koroskem je nenadoma umrl sloven-ski
koroski pisatelj in pesnik, ucitelj, skla-datelj
inpoliticnidelavec Valentin Polan-
Sek. Pokojnika je na njegovi zadnji poti 1.
septembra spremljalo vec kot tiso6 ljudi,
domacinov z Obirskega in predstavnikov
iz Koroske in Slovenije. O PolanSkovem
delu in liku je spregovorilo 14 govornikov,
med pogrebom pa so peli domaci Obirski
oktet, kvartet bratov Smrtnik in zdruzeni
pevski zbori Slovenske Koroske. (Vec o
tem spostovanem in priljubljenem sloven-ske- m
kulturniku drugje na tej strani).
63-let- ni Lincoln Alexander bo 20. sep-tembra
postal Stirindvajseti namestnik
kanadskega generalnega guvernerja v
provinci Ontario; ta dogodek je vreden za-belez- be,
ker je pac Alexander prvi kanad-ski
crnec, ki bo potrjen na tem visokem
drzavnem polozaju. Kot sin priseljen-skeg- a
para — oce je prisel s karibskega
otoka Sv. Vincent, mati z Jamajke —, bo
verjetno imel vec posluha za kanadske
vidne manjSine, kot pa vsi njegovi pred-hodni- ki
skupaj, posebej se, ker se se zivo
spominja tezkega zivljenja svojih pokoj-ni- h
stariSev. Iz Halifaxa so se preselili v
Toronto, kjer Se v njegovem casu 6rnci
niso imeli vstopa v nekatere taverne na
Yonge Streetu. Alexandrov обе je delal
kot porter na CPR, mati pa je sluzila kot
sluzkinja.
??
jesa je cas od takrat kratkomalo miroval
na mestu — vmes je sicer minilo sedemin-dvajse- t
let v zivljenju Slovencev v Kanadi,
toda ta malenkost imenovanega kronista
ni prav nic zmotila pri njegovem delu. Po
njegovem je leta 1985 Se vedno tako, kot
je on to videl — prav tako skregan z real-nostj- o!
— ze leta 1958. Kaj neki naj si mi-slim- o
o taksnem pisanju in takSnem
"znanstvenem" obravnavanju Slovencev?
Zase priznam, da nisem od omenjenega
referenta pricakoval ni6 verodostojnej-Seg- a
o naSem zivljenju tukaj. Nesrefia je
le ta, da je to svojo osebno sanjo o svetu
okrog sebe objavil v reprezentativni enci-klopediji,
ki zdaj govori vsem drugim Ka-nadfano- m
pod naslovom "Slovenes".
Kako drugace je to nadvse odgovorno in
obcutljivo kulturno nalogo opravil za ame-risk- e
Slovence dr. Rudolf SuSel, urednik
Ameriske domovine iz Clevelanda leta
1980, v Harvardski enciklopediji ameri-ski- h
etnicnih skupin.!
Kanadska enciklopedija vsebuje se
druge rubrike, v katerih so omenjeni do-sez- ki
priseljenih etnikov, vendar tudi tarn
o slovenskih znanstvenikih, likovnih us-tvarjalc- ih,
pesnikih, glasbenikih, folklori-stih- ,
gledaliScnikih, radijskih in televizij-ski- h
zvezdriikih in delavcih, itd., ni prav
nobenega sledu... Kolikor toliko dostojno
so predstavljeni v Enciklopediji na pr.
Srbi (Dr. A. Tomovic, tretja knjiga, str. 679)
in Hrvati (dr. A.W. Rasporich, prva knjiga,
str. 446); o teh prispevkih je mogoce vsaj
resno razpravljati, ce ze prizadetim ne bo
vsaka beseda po volji. O Makedoncih ni-sem
nasel nikjer nobenega clanka — ome-njeni
so samo (?) pod geslom "Pravoslavna
cerkev" (Orthodox Church), to me pa ne-ma- lo
6udi.
Ivan DOLENC
И
V
1
V
V
1
У
У
И
b
'
I1
I'
У
V
У
— ~ — ~~ — -.---—
.ш.-.—.~.~- ш.~.ш л Л Л Л A 4
Urarla je
pisateljica
Mira Mihelic
LJUBLJANA, 5. septem-bra
- Dober mesec dni po
izidu njenih spominov jc vce-raj
po hudi in dolgotrajni bo-lez- ni
umrla knjizevnica, kul-tur- na
delavka in prevajalka
Mira Mihelic. Zelo dcjavna
tudi v drustvenem zivljenju
je bila pred leti predsednica
Drustva slovenskih pisateljev
in slovenskega PEN kluba,
mednarodni PEN pa jo je za-radi
njcnega uglcda izbral za
svojo dosmrtno podpredsed-nico- .
Njcn ustvarjalni opus, ki
se razrasca predvsem iz slo-venskega
mcscanstva kot po-glavit-ne
teme v njenih najpo-membncjs- ih
delih, obsega vr-st- o
zajctnih romanov, nekaj
del za mladino in drame. Ob
izvirni literami ustvarjalnosti
se je nenchno posvecala tudi
prevajalstvu, posebej iz an-glesci- ne
in francoscinc in ob-javi- la
vec kot petdeset umet-niski- h
prcvodov. Cetudi so
njeni spomini Ure mojih dni
scle izsli, je v zadnjem casu
nastajal ze nov roman, ki bo s
svojo bolcco nedokoncano-stj- o
naS zadnji spomin na to
uglcdno in priljubljeno
ustvarjalko. M. N. K.