Nase Novine, March 27, 1986

              ,r
-- Wit i
OTA v5, 4)4
tSoHt', ' ,, fefea,ft?5l .i
јти.гилј1а."агц1шает№£ 'igafrai&UJi i{S!A'fi- f- -
. itW,. ? I
+#++++++###+++#+##++####+++++#++#+######++++
Izbrania pesem -- [rea JJanez Menart
Ervin Fritz
njepis
Taco ivm: v krhko lupino skrit,
vase povleien,
ne laden zivljenja, a tudi ne sit,
ne sreien ne nesreden.
Rojen sem bil v pust das in kraj,
med ljube Slovence,
kjer strati stoglavi slovenski zmaj
in so ljudje kot sence.
Delezen vseh slovenskih klofut
sem tu, tepena pokveka,
slovensko ostrizen, slovensko obut:
premalo za floveka.
Smrt in posmrtni 6as
mi ne moreta dati utehe:
Slovenec sem. Ze to je dokaz,
da imam vse smrtne grehe.
Vcndar, biloje nekaj sondnih dni,
sreca mi je gorela:
v najvedjo samoto se oglasi
kdaj pa kdaj grlica bela.
Ubog sem: pogreSam darove duha
in Se nekatere.
Vendar sem - 6e je to dar - zadosti moza
za slovenske razmere.
In zivljenje je to, kar v njem cvete,
recimo kostanji
in potka, ki med.kostanji gre,
in'dnevi nevsakdanji.
In tudi dlovecnost. Tu in tarn zaiivi,
neresnidno in daljno.
Pesnik sem, ki ima rad ljudi.
.
Gledam vas - sentimentalno.
V_
Iz pesniSkega izbora
Dejansko stanje
Ljubljana, 1985
Kdo ne pozna romana "Dusica" baro-nic- e
Orczy, te knjige napetih dogodb iz
casa francoske revolucije, ki smo jo brali
skupaj z Dickensovo "Povestjo o dveh me-stih- "?
V angle§kem svetu je knjiga znana
pod naslovom The Scarlet Pimpernel...
Prihodnje leto bodo to literarno delo iz leta
1905. uprizorili na Broadway-u- , trenutno
pa navdusuje britanske gledaliske obisko-valc- e
v Londonu. Glavno vlogo igra kanad-sk- i
igralec Christopher Plummer.
S 13. plenuma kulturnih
delavcev OF
Enotni prostor
ali narodna
skupnost
Slovencev
Nekaj custvehih besed na
aktualno temo
Marko Kravos
J nje тобпеје lopnil bliznjika glavi.
NAJNOVEJSE
Winnie Mandela, zena zaprtega vodi-telj- a
AfriSkega narodnega kongresa
Nelsona Mendele, je ze pri svojih triin-trideset- ih
letih dobila med svojimi
ljudmi naziv "mati ljudstva", bila pa je
tudi prva crna diplomirana zdravstvena
socialna delavka v Juzni Afriki.Te po-dat- ke
posnemam iz suhoparne biogra-fij- e
Nancy Harrison "Mati ljudstva", ki
je nedavno izsla v Angliji pri zalozbi
Gollancz, za vse drugo, kar nas zanima
o tej pogumni borbi proti apartheidu pa
bomo morali poCakati do izide njene
lastne knjizne izpovedi, ki bo iz§la v
kratkem. Saj Harrisonova odkrito pri-zn- a
v epilogu svoje knjige o Winnie
Mandeli, ces da je kot vecina belih Juz-ni- h
Africanov "zivela svoje zivljenje, ne
da bi se enkrat samkrat druzabno sre-cal- a
s crnim prebivalcem v dezeli..."
Med nas so prispela prva obsirnejse
porocila o rezultatih posvetovanja v G-orki
in drugje pod naslovom 'Trinajsti
plenum kulturnih delavcev OF sloven-skeg- a naroda". Stefan Kalsnik je v Na-si- h razgledih (z dne 13. decembra) na-st- el
vse obravnavane teme, sicer pa ni
imenoval govornikov, ki jih je bilo
"malo manj kot 50". Slovenski vestnik
pozdravlja uvodni nagovor predsed-nik- a
Rk SZDL Slovenije Franca Setin-ca- ,
za njim pa smo se Josipa Vidmarja
in koroske diskutante. Nekaj podob-neg- a je storil dr. Janko Zercer v Nasem
tedniku se obsirneje ustavil pri vpra-§anji- h
pretoka slovenskih kulturnih do-bri- n
iz Avstrije y Jugoslavijo in obratno.
Na podrobnosti bomo morali torej se
dalje cakati. Razveseljivo pa je to, da
bodo vse gradivo plenuma objavili v
Ljubljani v posebnem zborniku, Nasi
razgledi pa bodo §e prej objavili nekaj
zaokrozenih, samostojnih diskusijskih
prispevkov. Za nas po svetu sta zanimivi
se dve novosti: podrocje, so mu doma
se pred kratkim pravili enotni slovenski
kulturni prostorje zdaj skupni sloven-ski
kulturni prostor, to pa baje zato.ker
je beseda "enotni" zbujala v Avstriji, v
Italiji, v federativni socialisticni repu-blik- i
Jugoslaviji in menda tudi v ljudski
republiki Madzarski "bojazen ali vsaj
negodovanje, pri nekaterih celo strah
pred Veliko, ali Zedinjeno, ali Nevem-kaksn- o Suvereno Slovenijo ipd." (Nasi
razgledi); druga novost pa pravzaprav
ni nova: na plenumu je bil govor tudi o
"zdomcih in izseljencih", vendar "se
Nikoli ne bomo ne enotni ne skupaj: vedno je bilo
tako med ljudmi in narodi, pa naj bodo veliki ali
majhni. Ce pa se s tern danes intenzivno ukvarjamo, 6e
poudarjamo misel o rodovni enotnosti in zgodovinski
skupnosti, pomeni le, da smo si 2e prevec narazen, da
je res nevarno, da se drug od drugega tako razliku-jemo- . Te razlike med nami pa so, tako kot ka2e, ze
[prava odtujenost, mrzla tujost, ki rojeva nezaupanje;
nezaupanje, ki rojeva preasoaKe m mrznjo; mrznja pa
vklepa cloveka v mracniaSko samozaverovanost. da bo
lahko iz 6im po
in
ki
Rad imam Sarasto pestrost, ki ji pravimo pluralizem ali
demokraciia. Pluralizem pa je mogoc, kjer se ljudje
poznajo in spoStujejo. In po otroSko se bojim nestrpno-st- i
in sovrafitva med ljudmi, ki poznajo samo svoj prav,
zdi" (tako poroevalec v Nasih razgle-dih),
"da ni bil izmed teh nihde navzoc".
Ugotovitve plenuma o slovenskih izse-ljencih
oz. kratko porodilo iz ljubljan-skeg- a
stirinajstdnevnika objavljam po-sebe- j.
Jugoslovanski YUGO 55, ki naj bi ve-lj- al
samo 3.990 ameriskih dolarjev, le-to- s
se ne bo prisel v Kanado, pa ceprav
so ga importerji avtomobilovpricakova-li- .
PovpraSevanjepotemavtujenamrec
v ZDA toliksno, da bi naj odslo tja kar
60.000 vozil. V tej zvezi velja omeniti,
da pi§e jugoslovanski tisk o pravcati hi-ster- iji dolo6enih hrvaskih in srbskih
skupin v ZDA, ki se s pismih na uredni-stv- a
listov in naslove kongresnikom pri-zadevaj- o,
da bi bojkotirali jugoslovan--"
sko blago, ki se je na ameriskem trziScu
nepri6akovano dobro uveljavilo. To za-sleplje- no
sovrastvo pa je dejansko na-perje- no
zoper gospodarska prizadeva-nj- a
njihovih lastnih ljudi doma, za ka-ter- e
se ti nesrecniki bojda potegujejo...
Znano je, da pri izdelavi juga sodeluje
poleg kragujevSke Zastave §e vec sto
kooperantov iz raznih krajev Jugoslavi-- k.
je. vojna poiiticna emigracija je pac
znova pokazala svoj pravi obrz. Ta pa Fnce Stiglic
je grd in zelo grdo sebicen.
BUTALCIPA SO OD VRAGA
"Mozje, kaj vam pravim — to je skus-njav- a!
Ne'vidiSje, ne dutisje, potem pa
je prepozno..."
— Fran Milcinski
Strasi po Kanadi nasi grozanski Cefizelj:
knjige tepanjske prodaja, in pesmi, manije!.
V njega Butalec peha Kolomona crn dim, litanije.
Ivan DOLENC
(Toronto, 1985)
TIHOZITJE
Pod pultom viktorijanca
priseljen fant od fare.
Pozig prerijske trave.
ROKA PRAVICE
Z Dunaja Wiesenthal strele posilja Brdavsom.
Meljejo v Ottawi mlini vsi bozji dokazni papir.
SmejenaglassevTorontukljukastozvitgrenadir.
samo delitev na na§e in njihove in ki samo бакајо
na moznost obratuna.
Tako Sutim to stvar med nami Slovenci. In se z vsemi
§tirimi upiram, da me ne potegne ta divjaska logika v
svoj vrtihec, z mislijo in custvom. Z besedo se borim za
enotnost in skupnost, ki temelji na kvalitetnih od-nosi- h.
Ob tern pa ze vem, da ne bom zmogel pod isto odejo
preganjati mraza in no6i skupaj z ljudmi, ki ne zmorejo
ljubezni, ki jim odeja narodnosti in cloveska toplina ne
pomenita ni6, pad pa jim gre za moc in prevlado v
druzbi. Ki bobnajo na vcerajSnji dan, kot da nimajo
vec nobenega upanja v jutrisnje soncne zarke. Legati v
enotno in skupno posteljo v takih okoliScinah bi bila
sprevrzenost. Za dober eros sta potrebna medsebojno
zaupanje in custvena naklonjenost.
Ti moji ob6utki, ta moja razdvojenost ni le zamejskega
pti6a tozba, ne meri (le) na odnos med matifinim sre-dis6e- m in obrobnimi slovenskimi ljudmi. Meja poteka
po sredini naroda in po sredini posameznega srca.
Sega pa bolece tudi v odnose med jugoslovanskimi
narodi - karprizadeva tudi mene. Ta meja je geopoli-tidn- a, idejna in custvena. 'Ni6 manj trda pa ni seveda v
slovenskih krajih za drzavno mejo, kjer ima lahko
medsebojna odtujenost najbolj hude posledice.
Iz take poparjenosti, kot proseva iz mojih besod, rase
zelja in gesta - naj gre strankarski, ideoloSki ali inte-res- ni pluralizem k vsem oStjam: vso to navidezno
bogatijo dam za iskreno eroticno vez med nami; ven-dar,
kot ze receno, mora biti vez iskrena in obojestran-sk- o
zavezujoca! (Besede g. Vospernika s Koro§kega
pred mpno izrazajo isto skrb in potrebo, seveda s poli-ticne- ga vidika. Sedaj bo treba ta spoznanja in izjavlja-nj- a
spremeniti v samodejno vedenje med nami.)
Sedanji .obdutek ogrozenosti in pomanjkanje kohezije
med nami skuSamo Slovenci nadomestiti na dva
diametralno razlicna na6ina. Prvi je lepovidovsko hre-penen- je
po velikem svetu, po kraljici Evropi, kar je v
resnici le beg od lastnih vsakdanjih tegob, ki danes res
niso majhne in niti ne nedolzne. Razkriva pa ta naS
hrepenenjski beg le пабе pomanjkanje samozavesti.
Po drugi strani pa nas potrjuje in drzi skupaj - zunanji
sovraznik, narodnostna ogroienost! Paradoksalna res-nic- a je namrec, da sta veliki svet in sanjska Evropa na
Ivan DOLENC
(Toronto, 1985)
Teden domafcega filma je potekel v
Sloveniji v znamenju visokih domacih
filmskih obletnic, stiridesetih let po-voj- ne
slovenske kinematografije in
osemdesetletnice, kar smo na Sloven-ske- m
kot prvi v Jugoslaviji dobili prve
filmske kadre, drobcene filmske zapi-sk- e
dr. Karla Grosmanna. V slavnos-tne- m
govoru se je ozrl na polpreteklost
in danaSnji filmski trenutek slovenski
filmski reziser France Stiglic in med
drugim dejal;
jc
bedak Se
Razvoj slovenske kinema-tografije,
se posebno produk-cij- e,
ni sel vselej pe predvide-n- i
poti, tako glede celovitosti
vseh svojih podroclj, konti-nuiranos- ti
proizvodnje fil-mo- v,
prostorskih in tehnidnih
zmogljivosti pa tudi glede
vzgoje delavcev —
lahko bi rekli, da slovenska
filmska dejavnost se ni nasla
dovolj trdnega temelja v
druzbeni in ekonomski politi-k- i.
Zdaj ga vendarle v vecji
meri zagotavlja Kulturna
skupnost Slovenije, saj v
okviru skupnih nalog sofi-nansi- ra
filmsko dejavnost in
je prevzela tudi ustanovitelj-stv- o
proizvodnega podjetja
Viba filma.
V stiridesetih letih smo
posneli sto celovecernih fil-m- ov in prek tisoc kratkih fil-mo- v,
od katerih so se
po svoji kulturni in ustvarjal-n- i
moci uveljavili doma, v Ju-goslaviji
in tudi v svetu . . . Osrednje vprasanje sloven-skeg- a
filma pa je in ostaja
sposobnost filmskih delav-cev,
ustvarjalcev in avtorjev,
njihovo strokovno znanje,
razgledanost, kulturnost in
ustvarjalnost. Obseznejsa in
секоба proizvodnja jim odpi-r- a
ve6je moznosti pa seveda
tudi vecjo odgovornost . . .
V Ottawi se je spet na skrivnosten na-ci- n
"izgubilo" nekaj dragocenih doku-mento- v
o sodelavcih nacistov. Tokrat
gre za papirje treh francoskih kvislin-go- v,
ki jih je kanadska vlada dovolila
vstop v dezelo leta 1948 s posebnim do-voljenj- em vladnega kabineta. eden od
teh je bil bivsi sodelavec gestapovca
Klausa Barbieja. Kot vemo, se je leta
1982 na enak nadin isti Ottawi skriv-nostn- o
"izgubilo" na stotisoce doku-mento- v
o vojnih zlocincih, zivecih v Ka-nadi.
mpii'c: slnvpnskim nmstorom ena sama Drovinca. vsa
izgubljena v svojih kompleksih. Dezela Furlanija Julrj-sk- a
krajina, avstrijska Когобка, madzarski obmejni
pas, in tudi proti jugu ni mnogo bolje. Kot vsak provin-cialize- m
je tudi ta samovsecno samozadosten in naper-je-n
proti sosedu, se pravi proti nam. (Pungartnik je
malo prej omenjal Slataperja kot mozni vezni clen med
kulturami. Gotovo ni prav, da njegovega Krasa бе
nismo izdali v slovenScini, ne smemo pa pozabiti, da se
je pisatelj oziral k Slovencem samo kot na prostor za
ekspanzijo italijanske civilizacije.)
Seveda, to je samo ena plat medalje. Z druge strani je
namrec tudi res, da Slovenci sovraznika na nasih
mejah rabimo, da si ga negujemo in potrjujemo, ker
nas opredeljuje, skupaj drzi. Ker se nam zdi prena-pom- o,
da bi soseda vsakodnevno uvajali v naso dru-gacno- st,
v nase kvalitete. Ga seznanjali z nami, iz njega
izganjali strah pred neznanim sosedom, ki je nekaksen
alpski podalj§ek slovanskega morja. Vendar bi bil to
edini izhod, ce bomo le zmogli v sebi toliko moci, da
bomo namesto barikad na severu, vzhodu, zahodu in
jugu negovali cvetoce gredice sodelovanja in prijatelj-stv- a
in na njih osvajali tudi z lastno odprtostjo, rado-vednost- jo
in naklonjenostjo do sosedov.
Seveda bomo to zmogli le, ce bomo trdni v sebi, zaljub-ljen- i
med seboj in v naso drobno dragotino, ki ji pra-vimo
Slovenija.
Nikoli ne bomo ne enotni ne skupni in to ni hikakrsna
tragedija: nikjer se se ni videla enotna in skupna
druzba, ce ne v zelo utesnjenih, primitivnih razmerah.
Jaz pa verjamem, da se da v nasem casu in svetu se
vedno ziveti razdlenjeno, bogato, pestro.
Bilo pa bi skoda, ce bi razpadli kot narod, se razprsili
zaradi odtujenosti, zaradi sovraStva navzven in navz-note- r
in zaradi pomanjkanja pozitivnih srcnih energij
navzven in navznoter.
V vsakem dlovcku nekaj
dloveka.
CANKAR
Svet bistrim giavam usta
zapira, je vselej
prost gobezdai
LEVSTIK
filmskih
mnogi
Velik Movck ni bil nikdar
fanatik, zakaj fanatiki so sa-- .
mo prvobranitelji kake pmk-tiCn- e
struje in duSevni sla-bii- i,
njih posluSa samo
tVeca.
IVAN PRIJATEU