000457 |
Previous | 10 of 16 | Next |
|
small (250x250 max)
medium (500x500 max)
Large
Extra Large
large ( > 500x500)
Full Resolution
|
This page
All
|
v- -, I, t ,r v ,„ _ , ;i r' K ,i i j " M'-.MlA'f-t- Sl s-a- 4i i " , 4 I '. 10-N- ASE NOVINE.November 25, 1981 "SLOVENES IN . Г , THE UNITED 99 A Bibliography (OD NASEG SPECIJALNOG SARADNIKA) V zalozbi ustanove Immigration History Research Center pri univerzi v Minneapoli-s- u je izSIa ta slovenska bibliografija kot tretji zvezek "EtniCne bibliografije". Zbral in uredil jo je D.Dwyer z univerze Stanford v Kaliforniji, pomagala mu je Maurycy Czerwonka iz Minneapolisa, uvod je napi-s- al Joze Velikonja z washingtonske univer-ze. Kot sodelavci so omenjeni бе Janez Stanoni, Vladimir Klemencic, Matjaz Kle-тепб- јб in Mila Senk, vsi iz Ljubljane. Knjigo uvajata faksimila noslovnih stari Anton Kristanove knjige "V Ameriko in po Ameriki" iz leta 1928 in F.S.§u§teriCeve knjige "Poduk rojakom Slovencem, ki se побејо naseliti v Ameriki" iz leta 1903. Na 196 straneh so zbrane monografije in filanki, serijske publikacije in rokopisne zbirke, kolikor jih je тодобе najti pod streho IHRC v St. Paulu ali pa v Ljubljani. Bibliografija slovenskih tiskov seveda ni-kak- pr ni popolna — raziskovalec si bo moral pomagati s prirocnikom Jozeta Bajca ("Slovensko izseljensko casopisje 1891-1945- ), z zbranim gradivom v Sloveniji in drugimi viri, ki so delno, zal, бе vedno docela nedostopni, vsaj kar se dostopa javnosti do njih tice. Dwyerjevo delo pa ze prinaSa celotno vsebino AmeriSkih druzinskih koledarjev (1915-1950- ), Ave Maria Koledarjev (1913--197- 8) in Slovenskih izseljenskih koledar-jev (1954-1980- ), kar je menda prvi pokaza-te- lj boljSega sodelovanja ameriSkih in jugoslovanskih zgodovinskih centrov. Prav v tern delu knjige preseneca obilica slovenskih leposlovnih naslovov oz. avtor-je- v, ki jih je za prozo ve6 kot Sestdeset, za poezijo vefi kot Stirideset in za dramo kakSnih Sestnajst. . . (Kanadsko slovensko leposlovje je ko-m- aj zastopano, je pa v knjigi na drugih mestih upoStevanih priblitno deset naSih avtorjev, ki so v novejSem 6asu napisali to in ovo v Slovencih v Kanadi). Prvi del na veliko opozarja bralca, kako malo je zbranega, kaj §ele obdelanega gradiva o nash ljudeh na tern kontitentu. ("Sledovi Srevilnih priseljencev so veliko bolj vidni na grobnih kamnih krajevnih pokopaliSc, v velikih cerkvah in skupnih dvoranah, kot pa v tiskanih in dokumenti-rani- h zapiskih"...)V odelkih za bibliografi-jo- , statistiko in sploSno атепбко sloven-sko zgodovino (tudi regionalno) smo pri samem zafietku velikega dela, ki Se caka raziskovalca. Relativno skromne so prav tako objave o sloveqskih ameriSkih in kanadskih organizacijah (politickih, kultur-nih- , podpornih, verskih, indr.). Zato se mi zdijo uvodne besede profesorja Velikonje, ki zivo in zavzeto spodbuja k nadaljnjemu preiskovanju пабе tukajSnje preteklosti in sedanjosti in nazorno pokaze na nemogo-c- o prakso bosidi posameznikov bodisi druStev v zvezi z dragocenim zgodovinskim gradivom, vredne posebne pozornosti. Med drugim poziva bralca te knjige, da bi pregledal svojo zasebno knjiznico in poslal slovenske tiske (ali druge informacije) na naslove omenjenih raziskovalnih centrov, katerih zbirke so nam vsem na razpolago, kadar koli bi se radi z njimi pomagali. SirSemu ameriSkemu in kanadskemu obfiinstvu bi bilo v veliko ротоб, ko bi sestavljalci nekje povedali pri limenih avtorjev iz Slovenije (I.Lah, A.lngolic, I.Po-tr- 6, A.'Cerkvenik itd.), da tu ne gre za izseljence, ampak za pisatelje iz пабе stare domovine. (Vsi so pod zaglavjem "Sloven-sk- a ameriSka knjizevnost"). Naslov "Slove-nian American Language" je ocevidno tiskovna napaka, saj takSne jezikovne kategorije ne poznamo. Knjigo je тодобе пагобШ na naslovu: IHRC, 826 Berry Street, St. Paul, Minneso-ta 55114 (za 9 dol.). Zeleti je, da bi jo dobilo v roke 6imve6 naSih ljudi. Njenim sestavljalcem in izdajeteljici smo lahko hvalezni za to impresivno zbirko zgledov iz bogate dejavnosti naSih tukajSnjih pionir-jev- . IVAN DOLENC iz i iz . i Pre deset vlada je . razlike ove velike naSe kada je ' Ovo je bila nova prema i koja su паби Canada Kanadani. Oni poti6u raznovrsnih pozadina mnogih delova Kanade. Oni zive rastu zajedno kao ponosni gradani ove пабе divne zemlje. godina formalno priznala kulturne zemlje formulisala multikulturnu politiku. obaveza rastucem razvitku unapredivanju odnosa razunrievanja izmedu mnogih nasleda izgradila naciju. UN: GENERALNA SKUPSTINA NEW YORK (Tanjug) — "Odgovornost Generalne skup6tine je da poduzme kon-struktiv- nu akciju za ostvarenje novog medunarodnog ekonomskog poretka. Ostaje da se vidi da Ii su sve strane podjednako odLu6ne u6initi taj napor." Tim je пјебјта otvorio raspravu u Generalnoj skupSttni o globalnim prego-vorim- a alzirski ambasador govoredi u ime 77" zemalja u razvoju. Isti6u6i da se danas уЈбе nego ikada dijalog Sjever-Ju- g nalazi na raskrsnici, on je upozorio da stvaranje novog svijeta zahtijeva priznavanje svim zemljama prava na progres. "Grupa 77" vjeruje u vrijednost dijaloga medu zemljama na ravnopravnoj osnovi, duboko uvjerena da takav dijalog mora zamijeniti "dogmatizam i metodu naredi-vanja- ", rekao je on i podjsetio da je Generalna skup6tina vei potvrdila potrebu univerzalnog dijaloga na osnovi jednakosti i integralnog prilaza pregovorima. Da bi se 5' 9 ј 8И GROWING TOGETHER ANNIVERSARY viRAl7 i. mmi .4 .& ANNIVERSAIRE 4£: S'EPANOUIR ENSEMBLE ф sa6uvale fundamentalne karakteristike globalnih pregovora, bitno je da se prizna potreba o univerzalnosti dijaloga, da Generalna skup6tina ostane centralni forum za sve faze pregovoranja i da to pregovaranje sa6injava dio dinami6ke perspektive k uspostavljanju novog medu-narodnog ekonomskog poretka, istakao ja alzirski ambasador. Upozoravaju6i sadaSnju generaciju da бе se o njoj suditi u odnosu na uspjeh ili neuspjeh uskladivanja interesa razvijenih i nerazvijenih zemalja, Australia se zauzela za ve6u elasti6nost obiju strana. Svedska je ргерогибПа da se vise obrati paznja na bit problema, nego na proceduru prego-varanj- a, Austrija je apelirala na konsenzus "o osnovnim elementima za jedan am-bicioza- n, all real istidki proces pregova-rania- ", dok je NorveSka insistirala da se taj posao obavi Sto pnje kako bi globalni pregovori mogli po6eti po6etkom idu6e Na§a obaveza multikulturalizmu je јаба u ovoj desetgodiSnjici negoStoje ikada bilaranije. Zato se priklju6ite пабој proslavi proSlosti, sadaSnjosti i budu6nosti — buducnosti којабе nam i daljedonositi bolje razumevanje nas samih i naSe zemlje.... rastuczajedno. Minister of State Mimstre d'Etat Multiculturalism Multiculturalisme godine. lsto6noevropske zemlje, бјје je glediste iznijela Poljska, smatraju da пебе biti razloga za optimizam u pogledu globalnih pregovora sve dok "imperijalsitifiki krugovi budu nastojali zadrzati zemlje u razvoju u zavisnom polozaju". Istotnoevropske zemlje takoder misle da se гјебепје problema svjetskog razvoja ne moze odvajati od uklanjanja prijetnji nuklearnim ratom. 9ff в n fl o PISA (AP) — Talijani mogu odahnuti — joS dugo te modi ubirati prihode od radoznalih turista koji dolaze da vide £uvani krivi toranj u Pisi, Istraziva6ki tim strudnjaka koji se brinu o zaStiti ovog vrijednog povijesnog spomenika saopcio je da se u razdoblju od proilog srpnja do danas 807 godina star toranj nagnuo za samo pola milimetra, dok se pnjaSnj Bi godina u istorn razdoblju naginjao za ditav milimetar. Strudnjaci smatraju da je glavni razlog naginjanja tornja splet podzemnih vodo u zemljiStu oko njegova podno2ja.
Object Description
Rating | |
Title | Nase Novine, February 04, 1981 |
Language | sr; hr |
Subject | Yugoslavia -- Newspapers; Newspapers -- Yugoslavia; Yugoslavian Canadians Newspapers |
Date | 1981-11-25 |
Type | application/pdf |
Format | text |
Rights | Licenced under section 77(1) of the Copyright Act. For detailed information visit: http://www.connectingcanadians.org/en/content/copyright |
Identifier | nanod2000130 |
Description
Title | 000457 |
OCR text | v- -, I, t ,r v ,„ _ , ;i r' K ,i i j " M'-.MlA'f-t- Sl s-a- 4i i " , 4 I '. 10-N- ASE NOVINE.November 25, 1981 "SLOVENES IN . Г , THE UNITED 99 A Bibliography (OD NASEG SPECIJALNOG SARADNIKA) V zalozbi ustanove Immigration History Research Center pri univerzi v Minneapoli-s- u je izSIa ta slovenska bibliografija kot tretji zvezek "EtniCne bibliografije". Zbral in uredil jo je D.Dwyer z univerze Stanford v Kaliforniji, pomagala mu je Maurycy Czerwonka iz Minneapolisa, uvod je napi-s- al Joze Velikonja z washingtonske univer-ze. Kot sodelavci so omenjeni бе Janez Stanoni, Vladimir Klemencic, Matjaz Kle-тепб- јб in Mila Senk, vsi iz Ljubljane. Knjigo uvajata faksimila noslovnih stari Anton Kristanove knjige "V Ameriko in po Ameriki" iz leta 1928 in F.S.§u§teriCeve knjige "Poduk rojakom Slovencem, ki se побејо naseliti v Ameriki" iz leta 1903. Na 196 straneh so zbrane monografije in filanki, serijske publikacije in rokopisne zbirke, kolikor jih je тодобе najti pod streho IHRC v St. Paulu ali pa v Ljubljani. Bibliografija slovenskih tiskov seveda ni-kak- pr ni popolna — raziskovalec si bo moral pomagati s prirocnikom Jozeta Bajca ("Slovensko izseljensko casopisje 1891-1945- ), z zbranim gradivom v Sloveniji in drugimi viri, ki so delno, zal, бе vedno docela nedostopni, vsaj kar se dostopa javnosti do njih tice. Dwyerjevo delo pa ze prinaSa celotno vsebino AmeriSkih druzinskih koledarjev (1915-1950- ), Ave Maria Koledarjev (1913--197- 8) in Slovenskih izseljenskih koledar-jev (1954-1980- ), kar je menda prvi pokaza-te- lj boljSega sodelovanja ameriSkih in jugoslovanskih zgodovinskih centrov. Prav v tern delu knjige preseneca obilica slovenskih leposlovnih naslovov oz. avtor-je- v, ki jih je za prozo ve6 kot Sestdeset, za poezijo vefi kot Stirideset in za dramo kakSnih Sestnajst. . . (Kanadsko slovensko leposlovje je ko-m- aj zastopano, je pa v knjigi na drugih mestih upoStevanih priblitno deset naSih avtorjev, ki so v novejSem 6asu napisali to in ovo v Slovencih v Kanadi). Prvi del na veliko opozarja bralca, kako malo je zbranega, kaj §ele obdelanega gradiva o nash ljudeh na tern kontitentu. ("Sledovi Srevilnih priseljencev so veliko bolj vidni na grobnih kamnih krajevnih pokopaliSc, v velikih cerkvah in skupnih dvoranah, kot pa v tiskanih in dokumenti-rani- h zapiskih"...)V odelkih za bibliografi-jo- , statistiko in sploSno атепбко sloven-sko zgodovino (tudi regionalno) smo pri samem zafietku velikega dela, ki Se caka raziskovalca. Relativno skromne so prav tako objave o sloveqskih ameriSkih in kanadskih organizacijah (politickih, kultur-nih- , podpornih, verskih, indr.). Zato se mi zdijo uvodne besede profesorja Velikonje, ki zivo in zavzeto spodbuja k nadaljnjemu preiskovanju пабе tukajSnje preteklosti in sedanjosti in nazorno pokaze na nemogo-c- o prakso bosidi posameznikov bodisi druStev v zvezi z dragocenim zgodovinskim gradivom, vredne posebne pozornosti. Med drugim poziva bralca te knjige, da bi pregledal svojo zasebno knjiznico in poslal slovenske tiske (ali druge informacije) na naslove omenjenih raziskovalnih centrov, katerih zbirke so nam vsem na razpolago, kadar koli bi se radi z njimi pomagali. SirSemu ameriSkemu in kanadskemu obfiinstvu bi bilo v veliko ротоб, ko bi sestavljalci nekje povedali pri limenih avtorjev iz Slovenije (I.Lah, A.lngolic, I.Po-tr- 6, A.'Cerkvenik itd.), da tu ne gre za izseljence, ampak za pisatelje iz пабе stare domovine. (Vsi so pod zaglavjem "Sloven-sk- a ameriSka knjizevnost"). Naslov "Slove-nian American Language" je ocevidno tiskovna napaka, saj takSne jezikovne kategorije ne poznamo. Knjigo je тодобе пагобШ na naslovu: IHRC, 826 Berry Street, St. Paul, Minneso-ta 55114 (za 9 dol.). Zeleti je, da bi jo dobilo v roke 6imve6 naSih ljudi. Njenim sestavljalcem in izdajeteljici smo lahko hvalezni za to impresivno zbirko zgledov iz bogate dejavnosti naSih tukajSnjih pionir-jev- . IVAN DOLENC iz i iz . i Pre deset vlada je . razlike ove velike naSe kada je ' Ovo je bila nova prema i koja su паби Canada Kanadani. Oni poti6u raznovrsnih pozadina mnogih delova Kanade. Oni zive rastu zajedno kao ponosni gradani ove пабе divne zemlje. godina formalno priznala kulturne zemlje formulisala multikulturnu politiku. obaveza rastucem razvitku unapredivanju odnosa razunrievanja izmedu mnogih nasleda izgradila naciju. UN: GENERALNA SKUPSTINA NEW YORK (Tanjug) — "Odgovornost Generalne skup6tine je da poduzme kon-struktiv- nu akciju za ostvarenje novog medunarodnog ekonomskog poretka. Ostaje da se vidi da Ii su sve strane podjednako odLu6ne u6initi taj napor." Tim je пјебјта otvorio raspravu u Generalnoj skupSttni o globalnim prego-vorim- a alzirski ambasador govoredi u ime 77" zemalja u razvoju. Isti6u6i da se danas уЈбе nego ikada dijalog Sjever-Ju- g nalazi na raskrsnici, on je upozorio da stvaranje novog svijeta zahtijeva priznavanje svim zemljama prava na progres. "Grupa 77" vjeruje u vrijednost dijaloga medu zemljama na ravnopravnoj osnovi, duboko uvjerena da takav dijalog mora zamijeniti "dogmatizam i metodu naredi-vanja- ", rekao je on i podjsetio da je Generalna skup6tina vei potvrdila potrebu univerzalnog dijaloga na osnovi jednakosti i integralnog prilaza pregovorima. Da bi se 5' 9 ј 8И GROWING TOGETHER ANNIVERSARY viRAl7 i. mmi .4 .& ANNIVERSAIRE 4£: S'EPANOUIR ENSEMBLE ф sa6uvale fundamentalne karakteristike globalnih pregovora, bitno je da se prizna potreba o univerzalnosti dijaloga, da Generalna skup6tina ostane centralni forum za sve faze pregovoranja i da to pregovaranje sa6injava dio dinami6ke perspektive k uspostavljanju novog medu-narodnog ekonomskog poretka, istakao ja alzirski ambasador. Upozoravaju6i sadaSnju generaciju da бе se o njoj suditi u odnosu na uspjeh ili neuspjeh uskladivanja interesa razvijenih i nerazvijenih zemalja, Australia se zauzela za ve6u elasti6nost obiju strana. Svedska je ргерогибПа da se vise obrati paznja na bit problema, nego na proceduru prego-varanj- a, Austrija je apelirala na konsenzus "o osnovnim elementima za jedan am-bicioza- n, all real istidki proces pregova-rania- ", dok je NorveSka insistirala da se taj posao obavi Sto pnje kako bi globalni pregovori mogli po6eti po6etkom idu6e Na§a obaveza multikulturalizmu je јаба u ovoj desetgodiSnjici negoStoje ikada bilaranije. Zato se priklju6ite пабој proslavi proSlosti, sadaSnjosti i budu6nosti — buducnosti којабе nam i daljedonositi bolje razumevanje nas samih i naSe zemlje.... rastuczajedno. Minister of State Mimstre d'Etat Multiculturalism Multiculturalisme godine. lsto6noevropske zemlje, бјје je glediste iznijela Poljska, smatraju da пебе biti razloga za optimizam u pogledu globalnih pregovora sve dok "imperijalsitifiki krugovi budu nastojali zadrzati zemlje u razvoju u zavisnom polozaju". Istotnoevropske zemlje takoder misle da se гјебепје problema svjetskog razvoja ne moze odvajati od uklanjanja prijetnji nuklearnim ratom. 9ff в n fl o PISA (AP) — Talijani mogu odahnuti — joS dugo te modi ubirati prihode od radoznalih turista koji dolaze da vide £uvani krivi toranj u Pisi, Istraziva6ki tim strudnjaka koji se brinu o zaStiti ovog vrijednog povijesnog spomenika saopcio je da se u razdoblju od proilog srpnja do danas 807 godina star toranj nagnuo za samo pola milimetra, dok se pnjaSnj Bi godina u istorn razdoblju naginjao za ditav milimetar. Strudnjaci smatraju da je glavni razlog naginjanja tornja splet podzemnih vodo u zemljiStu oko njegova podno2ja. |
Tags
Comments
Post a Comment for 000457