Nase Novine, August 24, 1977

              , lV,jrtiitt!t'JI !Ui4i.wt,w4, Ц- -
4 T
Tomo Sfefe
јШУРВЗ
V clanku o rasti (urbanizaci-ji- )
Slovenije so bile nakazanc
nekaterc ugotovitvc, ki so
sluzile nacrtovalcem kot iz-hodi- sca
pri zasnovi urbaniza-cij- e
v Sloveniji do Icta 2000.
Prav zato naj nekaterc od tch
ugotovitev na tcm mestu se
enkrat ponovimo.
Ugotovljeno je bilo, da v slo-vensk- ih
mestih zivi okoli
42 % Slovencev, da pa se kar
80 % Slovencev nic vec ne
ukvarja s kmetijstvom, kar
pomeni, da 38 % Slovencev,
ki niso kmetje, zivi na dezcli
(med njimi je veliko polkme-to- v,
toda o tem je bilo ze go-vor- a).
Ugotovljeno je bilo tudi, da
imamo v Sloveniji dvoje tako
imenovanih velikih mest in
mnozico majhnih mest, vmes
pa skoraj nic, saj kraljujeta v
srednjem pasu samo Celje
in Kranj. Vrhu tega pa je ne-k- aj
predelov, ki so sploh brez
primernega urbanega centra
(Primorska, jugovzhodna Ko-roS- ka,
Spodnje Posavje), ki
zaradi tega seveda zapadejo
pod vpliv drugih slovenskih
ali neslovenskih mest.
Seveda pa taksna izhodiSca
sama zase se niso dovolj za
oblikovanje politike dolgo-rocne-ga
razvoja urbanizacije
Slovenije, kajti ve£ nam po-ve- do
o tem, kje smo sedaj,
kot pa o tem, kam in kako
naprej. Vse skupaj mora
pravzaprav izhajati iz ciljev,
ki jih zasledujemo kot druzba
v celoti. Na tem mestu se siL
cer ne moremo spuS6ati v po-drobne- jso
analizo teh ciljev,
раб pa moramo opozoriti na
tisto, kar je vsem tem ciljem
skupno, to pa je razvoi soci-alistiSn- ih
samoupravnih od-nos- ov.
Z drugimi besedami to pome-ni,
da mora tudi politika ur-banizacije
temcljiti na neki
druzbeno sprejeti in od de-lovn- ih
ljudi potrjeni logiki.
Ta logika pa je pri nas logika
socialisticnega samoupravlja-nja- .
ki je seveda najbolj po-drob- no
obdelana v ustavi. V
nicj med drugim piSe tudi to,
da ima obcan pravico do ena-ki- h
pocojcv za zivljenje, sola-nj- c,
dclo in druzbeni polozaj
ne pledc na to, kje dela in
kie prcbiva. To na ie nacelo,
ki да zasnova urbanizacije ni
mogla prezreti, kajti tudi
(pravilno usmcricna) urbani-zacij- a
lahko veliko prispeva k
odpravljanju razlik med raz-viti- mi
in ncrazvitimi obmocji
in k odpravlianju razlik med
liudmi nasloh.
Na tei logiki temelicc koncept
razvoia urbanizaciicsmoime-nova- li
koncent policcntricnc-g- a
razvoja. Cc bi lioteli na
kratko oznaciti ta koncept,
pri tcm sc siccr izpostavljamo
ncvarnosti prcvclikeea po- -
enostavljania, potem bi vse-kak- or
morali podcrtati osnov-n- o
znacilnost tega koncepta.
ki jc v tem, da si bomo pri
usmerianju urbanizacije v
prihodnjc prizadevali za raz-voi
vec urbanih oziroma raz-vojn- ih
sredis'c' hkrati. S tem se
po eni strani zelimo izogniti
prevclikcmu kopicenju liudi
in bogastva v enem ali kvecje-m- u
Se v dveh centrih. po dru-- gi
strani pa zaostajaniu v raz-vo- iu
vefcjih ali maniSih (zlasti
odroSnih in obmejnih) pre-delov,
kar bi prav gotovo vo-dil- o
v povecevanje razlik v
pogoiih za zivljenje, Solanje,
delo in druzbeni polozaj, ne
pa v zmanjSevanje le-te- h.
To pa seveda pomeni, da ze-li- mo
s takSnim konceptom
urbanizacije, to je s koncep-tom
policentricnega razvoia,
doseci tudi to, da ustavimo ze
prevec" utefcen proces prazne- -
nja ve6ine odrofinih in tudi ne
tako odrocnih predelov, kar
bo seveda mogoce edino na
ta nacm, da omogocmo sle-herne- mu
ob6anu Cimbolj ena-k- e
pogoje za zivljenje, Sola-nje,
delo in drufcbeni polozaj.
Da bi to dosegli si bo treba
prizadevati:
— ne samo za enakomeren
razvoj ve£ srediSfc hkrati z nji-hovi- m?
vplivnimi obmo£ji
vred, ampak pravzaprav za
pospesen razvoj razvojnih
sredi§6 na manj razvitih ob-moj- ih;
— prizadevati si bo treba za
6im boljso opremljenost nc-kate- rih
urbanih centrov ozi-roma
za 6im bolj§o razvitost
njihovih urbanih funkcij.
Skupaj s smotrno razporedit-vij- o
zaposlitvenih sredi§6 bo
mogoce doseci 6imboli ena-kovred- no
oskrbo prebivalcev
v vseh predelih Sloveniie z
materialnimi. oskrbovalnimi,
izobrazevalnimi. zdravstveni-m- i,
kulturnimi in drugimi sto-ritva- mi;
— vsa razvoina sredis£a. ta-ko
tlsta. ki se bodo razviiala
hitreie. kakor tudi tista. ki sc
bodo razviiala nekoliko po-casne- te.
bo treba cimbolie no-vez- ati
z niihovim zalodiem
rkaiti leta 2000 bi tnomlo biti
90 orlstotkom vseh nrebivpl-cc- v
Sloveniie omoeoccno, da
najvec v 30 minutah ootova-ni- a
z javnim prometnim sred-stvo- m
pridejo do Sole, delov-nec- a
mesta iod.V po drui
strani na tudi z druqimi raz-voini- mi
sredi§6i, tako da bi
ecloten sistcm mest predstav-lia- l
pravzaprav visoko oruani-ziran- o
urbano celoto. ki bo
dobro novczana tudi z Jugo-slavii- o
in Hvrono.
Nn podlapi nnkazanih izho-dis- £
in smotrov urbanfrncii-sk- c
politike kakor tudi na
nodlaoi tcoretinih snoznani
—— „ .,., ---тш-
шт pppp-- -
шШ Јшт $' '. м Т#И? puir '1И
шшио 111111ј)Шј111ШШш111 Тмм 583ИЧн1
in smotrov drubenoe.konom-skeg- a
razvoia SR Sloveniie
nasploh. so na§i olanerii on'Sli:
do mreJe razvotnih sredi.
ki s svoiimi volivnimi оћтоб--н
ookrivaio ceToten teritorit
Sloveniie. Ta mesta ocrroma
"rbana rodro£ia so: Митчка
Sohota. Maribor. Ptui. Slo-ven
i Gradec-Ravne-Travo-irr-ad.
Celie. Vele.nie. KrSko--Breiic- e.
Trbovlie-Hrastnik-Zaeori- e.
Novo mesto. Liub-lian- a.
Krani. .Tesenice-Radov-ljica-Bl- ed,
Postojna, Nova
Gorica ter Koper-Izol- a in Pi-ra- n.
Tem mestom, ki jih planerji
radi imenujejo tudi nosilci
razvoja (tako kot pri planira-nj- u
ekonomskega razvoja
imenujemo najbolj perspek-tivn-e
panoge gospodarstva ali
pa 6isto konkretna podjetja,
6e gre za planiranje majhnih
enot) naj bi torej pripadel po-seb- en
pomen v urbanizaciji in
v druibeno-ekonomske- m 2iv-Ijen- ju
nasploh. V zasnovi ur-banizacije
pise: V svojih
vplivnih obmofijih bodo ob
smiselni in samoupravno do-govorj- eni
delitvi funkcij zdru-2eva- la
druga mesta in nase-Ij- a
v organizirano in dobro
povezano naselbinsko omrez-j- e.
Hkrati se bodo predvido-m- a
tudi ta mesta na enak na-6- in
povezovala med seboj in
sestavljala celovit mestni
oziroma naselbinski sistem
SR Sloveniie.
NaStcta mesta frazvojna sre-di6- a)
delimo v:
a) pomembnej?5a medobCin-sk- a
sredi)$6a in
b) medobCinska sredi§6a
Pomembneia medob6inska
sredi§6a so naslednia: Liub-lian- a,
Maribor, Celie. Koner,
Novo mesto in Nova Gorica.
Ta pomembneia medobcin-sk- a
srcdiSCa naj bi polep, svo-je- ga
neposredneca vplivncca
obmo6ja z nekaterimi funkci-ia- mi
pokrivala tudi firSi
prostor oziroma vec liudi
preko 100.000 prebivalcevX
Poscbno mesto med niimi
ima seveda Liubliana. ki kot
rcpubliko srcdisJic z nekate-rimi
funkciiami nokriva
eeloten prostor rcpublikc.
Vsa ostala prej navedena sre-di- sa
(urbana obmocia) sna-da-io
v katcgoriio medobCin-ski- h
sredi?i6: Murska Sobota,
л IC
June
, I
Vrbsko jezero u KoruSkoj
Sloven j Gradec-Ravne-Dra-vogr-ad,
Ptuj Cv povezavi z
Mariborom), Trbovlie-Hrast-nik-2SaRor- ie,
Krani (v pove-zavi
z Liubliano. Jesenicami--Radovlic- o
in Bledom), Jese-nice-Radovliica-- Bled
(v oo-veza- vi
s Kraniem), KrSko--Brezic- e.
Velenje (v povezavi
s Celjem), Postojna, ter Ko-per-Tzola-Pi-ran.
Ta medob-cmsk- a
srediSca naj bi s svo-ji-mi
funkcijami srednje ravni
oskrbovala obmo6ia z ve£ kot
40.000 prebivalci in manj kot
100.000 prebivalci.
Vsa ta mesta so seveda pri-stoj- na
tudi za funkcije (de-javnos- ti)
nizje ravni, vendar s
temi funkcijami pokrivajo sa-mo
ozja vplivna obmocja,
ostala nepokrita obmofija
pa pokrivajo drugi manjSi
centri. V vecmi primerov so
to srediSca obem.
Za vsako od zgoraj navede-ni- h
medobcinskih srediS£ je
izdelana ze tudi dokaj natanS-n- a
predstava o tem, kako naj
bi izgledalo leta 2000 (koliko
bo imelo prebivalcev, katere
bodo najvaznejse funkcije
itd.). Vendar v tem prispevku
ne moremo obravnavati vsa-ke- ga
srediS6a posebej.
Za celotno Slovenijo je do-govorje- no,
da naj bi leta 1985
zivelo v naseljih z ve£ kot
1000 prebivalci okoli 70 %
vsega orebivalstva Sloveniie,
leta 2000 pa okoli 80%
(skupaj s tistimi, ki bodo zi- -
29, 1977
veli v urbaniziranih obmocjih
zunaj mest). To pomeni. da
bo na podezeliu leta 1985 zi-velo
samo Se 30 % Slovencev,
leta 2000 rm samo Se 20 %
Slovencev. In ker bo leta
1985 predvidoma zivelo v
Sloveniji od 1,9 do 2,1 mili-jo-na
ljudi, pomeni, da bo v
mestih 2ivelo okoli 1,4 mili-jo- na
ljudi. Leta 2000, ko bo
Sloveniia Stela od 2,2 milijo-n-a
do 2,4 miGjona prebival-cev,
pa bo v mestih Sivelo
okoli 1.8 rrriliiona ljudi.
Vsega skupai bo leta 2000 za-poslen- ega 45 % vsega orebi-valstva,
kar znese pri 2,3 mi-liion-ih
1 milijon 60 risoc
Naivei Slovencev bo tudi leta
2000 zaposlenih v sekundar-ne- m
sektoriu, to je v indu-stri- ii
in rudarstvu, in sicer
okoli 47 %, mocno se bosta
okrepila terciarni in kvartalni
sektor, ki bosta zaooslovala
skuoai okoli 44 % delavcev.
Ostali pa bodo zaposleni v
primarnem sektoriu, to je v
kmetijstvu in gozdarstvu, kar
pomeni. da bo tudi v teh dveh
panoeah zaposlenih znatno
mani ljudi, kot jih ie sedaj.
Druzpeni proizvod se bo po-vece- val
za 6,5 % letno do leta
1985. naprej od leta 2000 pa
za 4,7 % letno. Po taki stop-n-ji
rasti druzbenega proizvo-d-a
bomo dosegli leta 1985
okoli 3000 dolariev na prebi-valc- a,
leta 2000 pa okoli
5000 dolarjev na prebivalca.
("RodnaGruda")
fjfyrethour m REALTY
SERVICES mJiWUliim
LTD.