000415 |
Previous | 9 of 19 | Next |
|
small (250x250 max)
medium (500x500 max)
Large
Extra Large
large ( > 500x500)
Full Resolution
|
This page
All
|
, lV,jrtiitt!t'JI !Ui4i.wt,w4, Ц- - 4 T Tomo Sfefe јШУРВЗ V clanku o rasti (urbanizaci-ji- ) Slovenije so bile nakazanc nekaterc ugotovitvc, ki so sluzile nacrtovalcem kot iz-hodi- sca pri zasnovi urbaniza-cij- e v Sloveniji do Icta 2000. Prav zato naj nekaterc od tch ugotovitev na tcm mestu se enkrat ponovimo. Ugotovljeno je bilo, da v slo-vensk- ih mestih zivi okoli 42 % Slovencev, da pa se kar 80 % Slovencev nic vec ne ukvarja s kmetijstvom, kar pomeni, da 38 % Slovencev, ki niso kmetje, zivi na dezcli (med njimi je veliko polkme-to- v, toda o tem je bilo ze go-vor- a). Ugotovljeno je bilo tudi, da imamo v Sloveniji dvoje tako imenovanih velikih mest in mnozico majhnih mest, vmes pa skoraj nic, saj kraljujeta v srednjem pasu samo Celje in Kranj. Vrhu tega pa je ne-k- aj predelov, ki so sploh brez primernega urbanega centra (Primorska, jugovzhodna Ko-roS- ka, Spodnje Posavje), ki zaradi tega seveda zapadejo pod vpliv drugih slovenskih ali neslovenskih mest. Seveda pa taksna izhodiSca sama zase se niso dovolj za oblikovanje politike dolgo-rocne-ga razvoja urbanizacije Slovenije, kajti ve£ nam po-ve- do o tem, kje smo sedaj, kot pa o tem, kam in kako naprej. Vse skupaj mora pravzaprav izhajati iz ciljev, ki jih zasledujemo kot druzba v celoti. Na tem mestu se siL cer ne moremo spuS6ati v po-drobne- jso analizo teh ciljev, раб pa moramo opozoriti na tisto, kar je vsem tem ciljem skupno, to pa je razvoi soci-alistiSn- ih samoupravnih od-nos- ov. Z drugimi besedami to pome-ni, da mora tudi politika ur-banizacije temcljiti na neki druzbeno sprejeti in od de-lovn- ih ljudi potrjeni logiki. Ta logika pa je pri nas logika socialisticnega samoupravlja-nja- . ki je seveda najbolj po-drob- no obdelana v ustavi. V nicj med drugim piSe tudi to, da ima obcan pravico do ena-ki- h pocojcv za zivljenje, sola-nj- c, dclo in druzbeni polozaj ne pledc na to, kje dela in kie prcbiva. To na ie nacelo, ki да zasnova urbanizacije ni mogla prezreti, kajti tudi (pravilno usmcricna) urbani-zacij- a lahko veliko prispeva k odpravljanju razlik med raz-viti- mi in ncrazvitimi obmocji in k odpravlianju razlik med liudmi nasloh. Na tei logiki temelicc koncept razvoia urbanizaciicsmoime-nova- li koncent policcntricnc-g- a razvoja. Cc bi lioteli na kratko oznaciti ta koncept, pri tcm sc siccr izpostavljamo ncvarnosti prcvclikeea po- - enostavljania, potem bi vse-kak- or morali podcrtati osnov-n- o znacilnost tega koncepta. ki jc v tem, da si bomo pri usmerianju urbanizacije v prihodnjc prizadevali za raz-voi vec urbanih oziroma raz-vojn- ih sredis'c' hkrati. S tem se po eni strani zelimo izogniti prevclikcmu kopicenju liudi in bogastva v enem ali kvecje-m- u Se v dveh centrih. po dru-- gi strani pa zaostajaniu v raz-vo- iu vefcjih ali maniSih (zlasti odroSnih in obmejnih) pre-delov, kar bi prav gotovo vo-dil- o v povecevanje razlik v pogoiih za zivljenje, Solanje, delo in druzbeni polozaj, ne pa v zmanjSevanje le-te- h. To pa seveda pomeni, da ze-li- mo s takSnim konceptom urbanizacije, to je s koncep-tom policentricnega razvoia, doseci tudi to, da ustavimo ze prevec" utefcen proces prazne- - nja ve6ine odrofinih in tudi ne tako odrocnih predelov, kar bo seveda mogoce edino na ta nacm, da omogocmo sle-herne- mu ob6anu Cimbolj ena-k- e pogoje za zivljenje, Sola-nje, delo in drufcbeni polozaj. Da bi to dosegli si bo treba prizadevati: — ne samo za enakomeren razvoj ve£ srediSfc hkrati z nji-hovi- m? vplivnimi obmo£ji vred, ampak pravzaprav za pospesen razvoj razvojnih sredi§6 na manj razvitih ob-moj- ih; — prizadevati si bo treba za 6im boljso opremljenost nc-kate- rih urbanih centrov ozi-roma za 6im bolj§o razvitost njihovih urbanih funkcij. Skupaj s smotrno razporedit-vij- o zaposlitvenih sredi§6 bo mogoce doseci 6imboli ena-kovred- no oskrbo prebivalcev v vseh predelih Sloveniie z materialnimi. oskrbovalnimi, izobrazevalnimi. zdravstveni-m- i, kulturnimi in drugimi sto-ritva- mi; — vsa razvoina sredis£a. ta-ko tlsta. ki se bodo razviiala hitreie. kakor tudi tista. ki sc bodo razviiala nekoliko po-casne- te. bo treba cimbolie no-vez- ati z niihovim zalodiem rkaiti leta 2000 bi tnomlo biti 90 orlstotkom vseh nrebivpl-cc- v Sloveniie omoeoccno, da najvec v 30 minutah ootova-ni- a z javnim prometnim sred-stvo- m pridejo do Sole, delov-nec- a mesta iod.V po drui strani na tudi z druqimi raz-voini- mi sredi§6i, tako da bi ecloten sistcm mest predstav-lia- l pravzaprav visoko oruani-ziran- o urbano celoto. ki bo dobro novczana tudi z Jugo-slavii- o in Hvrono. Nn podlapi nnkazanih izho-dis- £ in smotrov urbanfrncii-sk- c politike kakor tudi na nodlaoi tcoretinih snoznani —— „ .,., ---тш- шт pppp-- - шШ Јшт $' '. м Т#И? puir '1И шшио 111111ј)Шј111ШШш111 Тмм 583ИЧн1 in smotrov drubenoe.konom-skeg- a razvoia SR Sloveniie nasploh. so na§i olanerii on'Sli: do mreJe razvotnih sredi. ki s svoiimi volivnimi оћтоб--н ookrivaio ceToten teritorit Sloveniie. Ta mesta ocrroma "rbana rodro£ia so: Митчка Sohota. Maribor. Ptui. Slo-ven i Gradec-Ravne-Travo-irr-ad. Celie. Vele.nie. KrSko--Breiic- e. Trbovlie-Hrastnik-Zaeori- e. Novo mesto. Liub-lian- a. Krani. .Tesenice-Radov-ljica-Bl- ed, Postojna, Nova Gorica ter Koper-Izol- a in Pi-ra- n. Tem mestom, ki jih planerji radi imenujejo tudi nosilci razvoja (tako kot pri planira-nj- u ekonomskega razvoja imenujemo najbolj perspek-tivn-e panoge gospodarstva ali pa 6isto konkretna podjetja, 6e gre za planiranje majhnih enot) naj bi torej pripadel po-seb- en pomen v urbanizaciji in v druibeno-ekonomske- m 2iv-Ijen- ju nasploh. V zasnovi ur-banizacije pise: V svojih vplivnih obmofijih bodo ob smiselni in samoupravno do-govorj- eni delitvi funkcij zdru-2eva- la druga mesta in nase-Ij- a v organizirano in dobro povezano naselbinsko omrez-j- e. Hkrati se bodo predvido-m- a tudi ta mesta na enak na-6- in povezovala med seboj in sestavljala celovit mestni oziroma naselbinski sistem SR Sloveniie. NaStcta mesta frazvojna sre-di6- a) delimo v: a) pomembnej?5a medobCin-sk- a sredi)$6a in b) medobCinska sredi§6a Pomembneia medob6inska sredi§6a so naslednia: Liub-lian- a, Maribor, Celie. Koner, Novo mesto in Nova Gorica. Ta pomembneia medobcin-sk- a srcdiSCa naj bi polep, svo-je- ga neposredneca vplivncca obmo6ja z nekaterimi funkci-ia- mi pokrivala tudi firSi prostor oziroma vec liudi preko 100.000 prebivalcevX Poscbno mesto med niimi ima seveda Liubliana. ki kot rcpubliko srcdisJic z nekate-rimi funkciiami nokriva eeloten prostor rcpublikc. Vsa ostala prej navedena sre-di- sa (urbana obmocia) sna-da-io v katcgoriio medobCin-ski- h sredi?i6: Murska Sobota, л IC June , I Vrbsko jezero u KoruSkoj Sloven j Gradec-Ravne-Dra-vogr-ad, Ptuj Cv povezavi z Mariborom), Trbovlie-Hrast-nik-2SaRor- ie, Krani (v pove-zavi z Liubliano. Jesenicami--Radovlic- o in Bledom), Jese-nice-Radovliica-- Bled (v oo-veza- vi s Kraniem), KrSko--Brezic- e. Velenje (v povezavi s Celjem), Postojna, ter Ko-per-Tzola-Pi-ran. Ta medob-cmsk- a srediSca naj bi s svo-ji-mi funkcijami srednje ravni oskrbovala obmo6ia z ve£ kot 40.000 prebivalci in manj kot 100.000 prebivalci. Vsa ta mesta so seveda pri-stoj- na tudi za funkcije (de-javnos- ti) nizje ravni, vendar s temi funkcijami pokrivajo sa-mo ozja vplivna obmocja, ostala nepokrita obmofija pa pokrivajo drugi manjSi centri. V vecmi primerov so to srediSca obem. Za vsako od zgoraj navede-ni- h medobcinskih srediS£ je izdelana ze tudi dokaj natanS-n- a predstava o tem, kako naj bi izgledalo leta 2000 (koliko bo imelo prebivalcev, katere bodo najvaznejse funkcije itd.). Vendar v tem prispevku ne moremo obravnavati vsa-ke- ga srediS6a posebej. Za celotno Slovenijo je do-govorje- no, da naj bi leta 1985 zivelo v naseljih z ve£ kot 1000 prebivalci okoli 70 % vsega orebivalstva Sloveniie, leta 2000 pa okoli 80% (skupaj s tistimi, ki bodo zi- - 29, 1977 veli v urbaniziranih obmocjih zunaj mest). To pomeni. da bo na podezeliu leta 1985 zi-velo samo Se 30 % Slovencev, leta 2000 rm samo Se 20 % Slovencev. In ker bo leta 1985 predvidoma zivelo v Sloveniji od 1,9 do 2,1 mili-jo-na ljudi, pomeni, da bo v mestih 2ivelo okoli 1,4 mili-jo- na ljudi. Leta 2000, ko bo Sloveniia Stela od 2,2 milijo-n-a do 2,4 miGjona prebival-cev, pa bo v mestih Sivelo okoli 1.8 rrriliiona ljudi. Vsega skupai bo leta 2000 za-poslen- ega 45 % vsega orebi-valstva, kar znese pri 2,3 mi-liion-ih 1 milijon 60 risoc Naivei Slovencev bo tudi leta 2000 zaposlenih v sekundar-ne- m sektoriu, to je v indu-stri- ii in rudarstvu, in sicer okoli 47 %, mocno se bosta okrepila terciarni in kvartalni sektor, ki bosta zaooslovala skuoai okoli 44 % delavcev. Ostali pa bodo zaposleni v primarnem sektoriu, to je v kmetijstvu in gozdarstvu, kar pomeni. da bo tudi v teh dveh panoeah zaposlenih znatno mani ljudi, kot jih ie sedaj. Druzpeni proizvod se bo po-vece- val za 6,5 % letno do leta 1985. naprej od leta 2000 pa za 4,7 % letno. Po taki stop-n-ji rasti druzbenega proizvo-d-a bomo dosegli leta 1985 okoli 3000 dolariev na prebi-valc- a, leta 2000 pa okoli 5000 dolarjev na prebivalca. ("RodnaGruda") fjfyrethour m REALTY SERVICES mJiWUliim LTD.
Object Description
Rating | |
Title | Nase Novine, August 24, 1977 |
Language | sr; hr |
Subject | Yugoslavia -- Newspapers; Newspapers -- Yugoslavia; Yugoslavian Canadians Newspapers |
Date | 1977-06-29 |
Type | application/pdf |
Format | text |
Rights | Licenced under section 77(1) of the Copyright Act. For detailed information visit: http://www.connectingcanadians.org/en/content/copyright |
Identifier | nanod2000026 |
Description
Title | 000415 |
OCR text | , lV,jrtiitt!t'JI !Ui4i.wt,w4, Ц- - 4 T Tomo Sfefe јШУРВЗ V clanku o rasti (urbanizaci-ji- ) Slovenije so bile nakazanc nekaterc ugotovitvc, ki so sluzile nacrtovalcem kot iz-hodi- sca pri zasnovi urbaniza-cij- e v Sloveniji do Icta 2000. Prav zato naj nekaterc od tch ugotovitev na tcm mestu se enkrat ponovimo. Ugotovljeno je bilo, da v slo-vensk- ih mestih zivi okoli 42 % Slovencev, da pa se kar 80 % Slovencev nic vec ne ukvarja s kmetijstvom, kar pomeni, da 38 % Slovencev, ki niso kmetje, zivi na dezcli (med njimi je veliko polkme-to- v, toda o tem je bilo ze go-vor- a). Ugotovljeno je bilo tudi, da imamo v Sloveniji dvoje tako imenovanih velikih mest in mnozico majhnih mest, vmes pa skoraj nic, saj kraljujeta v srednjem pasu samo Celje in Kranj. Vrhu tega pa je ne-k- aj predelov, ki so sploh brez primernega urbanega centra (Primorska, jugovzhodna Ko-roS- ka, Spodnje Posavje), ki zaradi tega seveda zapadejo pod vpliv drugih slovenskih ali neslovenskih mest. Seveda pa taksna izhodiSca sama zase se niso dovolj za oblikovanje politike dolgo-rocne-ga razvoja urbanizacije Slovenije, kajti ve£ nam po-ve- do o tem, kje smo sedaj, kot pa o tem, kam in kako naprej. Vse skupaj mora pravzaprav izhajati iz ciljev, ki jih zasledujemo kot druzba v celoti. Na tem mestu se siL cer ne moremo spuS6ati v po-drobne- jso analizo teh ciljev, раб pa moramo opozoriti na tisto, kar je vsem tem ciljem skupno, to pa je razvoi soci-alistiSn- ih samoupravnih od-nos- ov. Z drugimi besedami to pome-ni, da mora tudi politika ur-banizacije temcljiti na neki druzbeno sprejeti in od de-lovn- ih ljudi potrjeni logiki. Ta logika pa je pri nas logika socialisticnega samoupravlja-nja- . ki je seveda najbolj po-drob- no obdelana v ustavi. V nicj med drugim piSe tudi to, da ima obcan pravico do ena-ki- h pocojcv za zivljenje, sola-nj- c, dclo in druzbeni polozaj ne pledc na to, kje dela in kie prcbiva. To na ie nacelo, ki да zasnova urbanizacije ni mogla prezreti, kajti tudi (pravilno usmcricna) urbani-zacij- a lahko veliko prispeva k odpravljanju razlik med raz-viti- mi in ncrazvitimi obmocji in k odpravlianju razlik med liudmi nasloh. Na tei logiki temelicc koncept razvoia urbanizaciicsmoime-nova- li koncent policcntricnc-g- a razvoja. Cc bi lioteli na kratko oznaciti ta koncept, pri tcm sc siccr izpostavljamo ncvarnosti prcvclikeea po- - enostavljania, potem bi vse-kak- or morali podcrtati osnov-n- o znacilnost tega koncepta. ki jc v tem, da si bomo pri usmerianju urbanizacije v prihodnjc prizadevali za raz-voi vec urbanih oziroma raz-vojn- ih sredis'c' hkrati. S tem se po eni strani zelimo izogniti prevclikcmu kopicenju liudi in bogastva v enem ali kvecje-m- u Se v dveh centrih. po dru-- gi strani pa zaostajaniu v raz-vo- iu vefcjih ali maniSih (zlasti odroSnih in obmejnih) pre-delov, kar bi prav gotovo vo-dil- o v povecevanje razlik v pogoiih za zivljenje, Solanje, delo in druzbeni polozaj, ne pa v zmanjSevanje le-te- h. To pa seveda pomeni, da ze-li- mo s takSnim konceptom urbanizacije, to je s koncep-tom policentricnega razvoia, doseci tudi to, da ustavimo ze prevec" utefcen proces prazne- - nja ve6ine odrofinih in tudi ne tako odrocnih predelov, kar bo seveda mogoce edino na ta nacm, da omogocmo sle-herne- mu ob6anu Cimbolj ena-k- e pogoje za zivljenje, Sola-nje, delo in drufcbeni polozaj. Da bi to dosegli si bo treba prizadevati: — ne samo za enakomeren razvoj ve£ srediSfc hkrati z nji-hovi- m? vplivnimi obmo£ji vred, ampak pravzaprav za pospesen razvoj razvojnih sredi§6 na manj razvitih ob-moj- ih; — prizadevati si bo treba za 6im boljso opremljenost nc-kate- rih urbanih centrov ozi-roma za 6im bolj§o razvitost njihovih urbanih funkcij. Skupaj s smotrno razporedit-vij- o zaposlitvenih sredi§6 bo mogoce doseci 6imboli ena-kovred- no oskrbo prebivalcev v vseh predelih Sloveniie z materialnimi. oskrbovalnimi, izobrazevalnimi. zdravstveni-m- i, kulturnimi in drugimi sto-ritva- mi; — vsa razvoina sredis£a. ta-ko tlsta. ki se bodo razviiala hitreie. kakor tudi tista. ki sc bodo razviiala nekoliko po-casne- te. bo treba cimbolie no-vez- ati z niihovim zalodiem rkaiti leta 2000 bi tnomlo biti 90 orlstotkom vseh nrebivpl-cc- v Sloveniie omoeoccno, da najvec v 30 minutah ootova-ni- a z javnim prometnim sred-stvo- m pridejo do Sole, delov-nec- a mesta iod.V po drui strani na tudi z druqimi raz-voini- mi sredi§6i, tako da bi ecloten sistcm mest predstav-lia- l pravzaprav visoko oruani-ziran- o urbano celoto. ki bo dobro novczana tudi z Jugo-slavii- o in Hvrono. Nn podlapi nnkazanih izho-dis- £ in smotrov urbanfrncii-sk- c politike kakor tudi na nodlaoi tcoretinih snoznani —— „ .,., ---тш- шт pppp-- - шШ Јшт $' '. м Т#И? puir '1И шшио 111111ј)Шј111ШШш111 Тмм 583ИЧн1 in smotrov drubenoe.konom-skeg- a razvoia SR Sloveniie nasploh. so na§i olanerii on'Sli: do mreJe razvotnih sredi. ki s svoiimi volivnimi оћтоб--н ookrivaio ceToten teritorit Sloveniie. Ta mesta ocrroma "rbana rodro£ia so: Митчка Sohota. Maribor. Ptui. Slo-ven i Gradec-Ravne-Travo-irr-ad. Celie. Vele.nie. KrSko--Breiic- e. Trbovlie-Hrastnik-Zaeori- e. Novo mesto. Liub-lian- a. Krani. .Tesenice-Radov-ljica-Bl- ed, Postojna, Nova Gorica ter Koper-Izol- a in Pi-ra- n. Tem mestom, ki jih planerji radi imenujejo tudi nosilci razvoja (tako kot pri planira-nj- u ekonomskega razvoja imenujemo najbolj perspek-tivn-e panoge gospodarstva ali pa 6isto konkretna podjetja, 6e gre za planiranje majhnih enot) naj bi torej pripadel po-seb- en pomen v urbanizaciji in v druibeno-ekonomske- m 2iv-Ijen- ju nasploh. V zasnovi ur-banizacije pise: V svojih vplivnih obmofijih bodo ob smiselni in samoupravno do-govorj- eni delitvi funkcij zdru-2eva- la druga mesta in nase-Ij- a v organizirano in dobro povezano naselbinsko omrez-j- e. Hkrati se bodo predvido-m- a tudi ta mesta na enak na-6- in povezovala med seboj in sestavljala celovit mestni oziroma naselbinski sistem SR Sloveniie. NaStcta mesta frazvojna sre-di6- a) delimo v: a) pomembnej?5a medobCin-sk- a sredi)$6a in b) medobCinska sredi§6a Pomembneia medob6inska sredi§6a so naslednia: Liub-lian- a, Maribor, Celie. Koner, Novo mesto in Nova Gorica. Ta pomembneia medobcin-sk- a srcdiSCa naj bi polep, svo-je- ga neposredneca vplivncca obmo6ja z nekaterimi funkci-ia- mi pokrivala tudi firSi prostor oziroma vec liudi preko 100.000 prebivalcevX Poscbno mesto med niimi ima seveda Liubliana. ki kot rcpubliko srcdisJic z nekate-rimi funkciiami nokriva eeloten prostor rcpublikc. Vsa ostala prej navedena sre-di- sa (urbana obmocia) sna-da-io v katcgoriio medobCin-ski- h sredi?i6: Murska Sobota, л IC June , I Vrbsko jezero u KoruSkoj Sloven j Gradec-Ravne-Dra-vogr-ad, Ptuj Cv povezavi z Mariborom), Trbovlie-Hrast-nik-2SaRor- ie, Krani (v pove-zavi z Liubliano. Jesenicami--Radovlic- o in Bledom), Jese-nice-Radovliica-- Bled (v oo-veza- vi s Kraniem), KrSko--Brezic- e. Velenje (v povezavi s Celjem), Postojna, ter Ko-per-Tzola-Pi-ran. Ta medob-cmsk- a srediSca naj bi s svo-ji-mi funkcijami srednje ravni oskrbovala obmo6ia z ve£ kot 40.000 prebivalci in manj kot 100.000 prebivalci. Vsa ta mesta so seveda pri-stoj- na tudi za funkcije (de-javnos- ti) nizje ravni, vendar s temi funkcijami pokrivajo sa-mo ozja vplivna obmocja, ostala nepokrita obmofija pa pokrivajo drugi manjSi centri. V vecmi primerov so to srediSca obem. Za vsako od zgoraj navede-ni- h medobcinskih srediS£ je izdelana ze tudi dokaj natanS-n- a predstava o tem, kako naj bi izgledalo leta 2000 (koliko bo imelo prebivalcev, katere bodo najvaznejse funkcije itd.). Vendar v tem prispevku ne moremo obravnavati vsa-ke- ga srediS6a posebej. Za celotno Slovenijo je do-govorje- no, da naj bi leta 1985 zivelo v naseljih z ve£ kot 1000 prebivalci okoli 70 % vsega orebivalstva Sloveniie, leta 2000 pa okoli 80% (skupaj s tistimi, ki bodo zi- - 29, 1977 veli v urbaniziranih obmocjih zunaj mest). To pomeni. da bo na podezeliu leta 1985 zi-velo samo Se 30 % Slovencev, leta 2000 rm samo Se 20 % Slovencev. In ker bo leta 1985 predvidoma zivelo v Sloveniji od 1,9 do 2,1 mili-jo-na ljudi, pomeni, da bo v mestih 2ivelo okoli 1,4 mili-jo- na ljudi. Leta 2000, ko bo Sloveniia Stela od 2,2 milijo-n-a do 2,4 miGjona prebival-cev, pa bo v mestih Sivelo okoli 1.8 rrriliiona ljudi. Vsega skupai bo leta 2000 za-poslen- ega 45 % vsega orebi-valstva, kar znese pri 2,3 mi-liion-ih 1 milijon 60 risoc Naivei Slovencev bo tudi leta 2000 zaposlenih v sekundar-ne- m sektoriu, to je v indu-stri- ii in rudarstvu, in sicer okoli 47 %, mocno se bosta okrepila terciarni in kvartalni sektor, ki bosta zaooslovala skuoai okoli 44 % delavcev. Ostali pa bodo zaposleni v primarnem sektoriu, to je v kmetijstvu in gozdarstvu, kar pomeni. da bo tudi v teh dveh panoeah zaposlenih znatno mani ljudi, kot jih ie sedaj. Druzpeni proizvod se bo po-vece- val za 6,5 % letno do leta 1985. naprej od leta 2000 pa za 4,7 % letno. Po taki stop-n-ji rasti druzbenega proizvo-d-a bomo dosegli leta 1985 okoli 3000 dolariev na prebi-valc- a, leta 2000 pa okoli 5000 dolarjev na prebivalca. ("RodnaGruda") fjfyrethour m REALTY SERVICES mJiWUliim LTD. |
Tags
Comments
Post a Comment for 000415