Nase Novine, August 24, 1983

              U .9 _
komu p
France Fostnerid je v IJublJanskih "Knjliev-nl- h
llstih" opozoril na "tri potl", kl se
ponujajo nadarjenemu izseljenskemu pesni-k- u
v Avstraliji (in Se kje drugje po svetu).
Njegovim podatkom velja pazljivo prisluhni-ti- .
Tu je nekaj krajSih odlomkov iz njegovega
6lanka:
Ob lanskem odmevnem posvetovanju o
avstralski in slovenski literaturi na Bledu, ki
so ga pripravili germanisti filozofske fakulte-t- e
v Ljubljanl, smo v domovini prav-zapr- av
prvi6 kaj ve6 zvedeli o naSlh ljudeh, ki v
Avstraliji piSejo. Nl jih veliko, morda le kak
ducat (stroija blejska literarno teoretifina
merila so jih mogla seveda obravnavati Se
manj), so pa trdozive pri6e, da celo tako
majhna izseljenska narodnostna skupnost,
kot so Slovenci (okrog 30 tiso6 bi jih naj bilo
na pet celini, vklju6no z otokom Tasmanijo),
teiijo tudi k takim najviSim izrazom narod-nostn- e
kultume istovetnosti, kot je (umet-no- )
pesniStvo. Proza je бе v planicah.
Vsaj teiijo, sicer pa je "najhuje pesniku, ki
nima komu peti", je dejala ob naSem
sre6anju Pavla Gruden iz Sydneya, ki so jo
tudi omenili na Bledu, in razloiila je, da je
zanjo, in kolikor vidi, tudi za ostale
maloStevilne rojake, ki piSejo, najvecja
teiava odsotnost literarnega sokomunika-torja- .
Kot smo zapisali v drugih popotnih
belezkah z avstralskega obiska, so naSi
ljudje tarn prikrajSani, vsaj prvi rod izseljen-ce- v,
za zahtevnejSe kultume potrebe in
navade, mladi, ki se Solajo, pa se seveda ze
vrafiajo v avstralsko kulturo. Ce Grudnova
med prviml tegobami naSih ljublteljskih
literatov v Avstraliji poudarja odsotnost
obdinstva knjizevnega "sobesednlka", spre-Jamalc- a,
potem je to seveda predsvsem
problem kulturnega оггабЈа, duhovnega
humusa, ki so ga bridko obfcutili na primer
na$l koroSki rojaki Se pred dvema desetletje-m- a
(medtem pa presko6lll pravzaprav vekove
In zmorejo zdaj presenetljive, vsaj posami6-n- e
dosezke). Primerjava z nekdanjiml koroS-ki- mi
razmerami je mogoca; najstremljivejSi
med avstralskimi slovenskimi pisci so na
zelo podobnih razpotjih, kot so nas nanje
. пекоб (na prvih StatenberSkih pisateljskih
sre6anjih) opozarjali Kokot, PolanSek in
drugi: za koga pisati, to pa pomenl tudi
kako? Sestopiti k dojemljivosti SirSih spreje-malski- h
slojev? Za6eti pisati v vefiinskem
jeziku?
Ni nakljuCje, najbrf, da so dalei naJboljSe
pesmi, ki nam jih je pokazala leta 1921 v
Ljubljanl rojena Pavla Gruden (na tuje je Sla
po osvoboditvi.v Sydneyu je zdaj predsedni-c- a
Jugoslovanskega socialnega centra — za
ротоб in svetovanje naSim ljudem), naplsa-n- e
v angleS6ini, ekspresivne pesniSke
podobe o vojni, tabori§6lh, nacizmu —
berejo se kot rezke sodobne potestne pesmi,
medtem ko se slovenski verzi Grudnove
veCinoma tezko otresajo starlnskeg izraza in
kliSejev, prigodniStva in retorike. V aforiz-mi- h,
ki jih objavljamo "za pokuSino", pa je
Grudnova taka kot v svojih angleSkih
pesmih, svobodomiselna leviiarka, v aforis-tifi- ni
zvrsti dovolj u6inkovita v sporo6llu in
izrazu.
Vpliv starejSe slovenske lirske . kulture
povzro6a teiave tudi sicer pesniSko razgle-danem- u
Joietu 2oharju, sydneyskemu ze-lezniSke- mu
usluibencu, dosedanjemu tajni-k- u
Slovenskega druStva, poglavitnemu novi-narj- u
in obenem uredniku mesefinika "Av-stralski
Slovenec" (pravkarmi je pisal, da bo
list Vzaradi pomanjkanja denarja" — v bogati
Avstraliji?! — prenehal izhajati; to je hud
udarec za skomno slovensko iurnallstiko v
Avstraliji in tudi za literarno pisanje, saj je
~mese6nik po Zoharjevi zaslugi edlni objavljal
literarne prispevke — tudi iz domovlne; imel
pa je, urednlk, nemalo tezav med nazorsko
bolj nestrpnlmi rojaki, ko je povzel kak
ilanek iz пабеда casoplsja, celo zavoljo
ponatisov iz "Klinika lesnikovega" so ga
napadll moralist), Ceprav gre za robato
Segavo ljudsko blago).
Nadarjenemu izseljenskemu pesniku se
ponujajo, ko se znebl okornega zafietnlStva,
tri poti: 1) Izobrazitl se v Jeziku vefiinskega
naroda In se pesnISko izraJatl v njem; 2)
gojitl pesnIStvo-- obenem v materinSclnl in
iky,s
lei ni
99
jeziku defele, v kateri se je naselil ("llterarna
dvojezlfinost"); in 3) poskuslti "dohitevati"
literarna merila domovine.zato pa vzdrievati
z njo kar najbolj tesne in aktualne slike.
Tega si tudi vsi pesniki najbolj zelijo, ni pa
prav lahko, Avstralija Je neznansko dalefi,
potovanja in celo po§tnina so dragi.
Podobno kot Peter Кобак je povsem na
tekofiem s sodobno slovensko poezijo
najbolj§i slovenski pesnik v Avstraliji Bert
Pribac, nekdanjl Student ljubljanske FF,
magister knji2ni6arstva v osrednji driavni
medicinski knjiznici v Canberri, ki za
Nikom Grafenauerjem pripavlja antologijo
slovenskega pesniStva v angle§6ini. 0
Prib6evem pesniStvu je bilo precej poveda-neg- a
in napisanega na blejskem avstralsko-slovenske- m
posvetu, zato bom tu navedel
predvsem njegovo reSltev dilem izseljenske-g-a
pesnika. Razvija mestoma dognan pes-ni§- kl
izraz na osnovl slovenske starejSe, pa
tudi sodobne pesniSke kulture, oboje pa
skusa oplajati z angleSko pesniSko izkuSnjo,
zato se tudi zavrzema, da bl bilo Izseljenstvo
"kulturni most", ali, kot mi piSe, "... ker bl
lahko bolje uiivali to kratko iivljenje in
seveda Se nekaj doprinesli iz naSe kulture v
avstralsko. Lahko bi bili kot skupina
posredovalci med dvema kulturama..."
2e Hauser je Stel med sestavine celo
zgodnjega literarnega fivljenja pisce, literar-ne
kavarne, zalozbe, revije, kritike, bralce,
knjigarne, knjiznice, Casopise. Kaj od tega
ima slovenski pisec v Avstraliji? Niti rednih
literarnih oddaj na etni6nem radlu. "Avstral-skega
Slovenca" so ukinili. Knjige v knjizni-ca- h
so malo brane. Slovensko zaloiniStvo je
v Trubarjevi dobl: prva slovenska knjiga je bil
Prib6ev Bronastl tolkac (Melbourne, 1962),
druga V kljunu golobice Istega svtorja
(Canberra, 1973), tretja Iskanja Petra KoSaka
(Melbourne, samozaloiba, 1982), detrta pa
ni pesniSka, ampak Je angleSko-slovens- ki
zbornik spisov In risb Solarjev iz Slovenske-ga
druStva Melbourne ob Mednarodnem letu
otroka 1979.
Zanlmivi in obetavni so prvi poskusi
literarnega druzenja jugoslovanskih piscev v
Avstraliji. Pripadnlkov drugih jugoslovan-skih
narodov je v Avstraliji med 300 in 400
tiso6 in imajo seveda tudi ve6 piSofiih. Ce bo
zazivelo "Zdruzenje jugoslovanskih piscev v
Avstraliji in Novl Zelandiji", ki so ga lanl na
pobudo Olge Soka6-DuboCan- in in njenega
moia pravzaprav le ustanovill, bi to vlilo ve£
samozavesti tudi skupinici slovenskih pis-cev.
Pavla Gruden je za6ela izdajati fotokopi-ra- n
knjizevni bilten Slobodni razgovori, v
katerem se ie oglaSajo vsak v svojem Jeziku
pisci drugih narodov (zasledil sem hrvaSka,
srbska in makedonska imena), objavila pa je
tudi poezijo avtorjev iz domovine In Iz
avstralske angleSke literature — skratka,
тодоб zametek literarne revije.
' V" V , t" "'W ' A 'v, f 1 1 tf T--
m
. i!
N
.. i.
June 29,1983, NA$E NOyiNE --g
' .-
-.
,;
Iz
— - ... ii
Na
In zda} smo tu, na koncu sveta,
po m nog in poteh in
zabredli smo v pajdevino ugaslih zvezd
in drlimo se oblakov na mnogih vrveh.
Kakor trta presajena v tuji vrt
smo tern no pognali
svo'o bolnozeleno rast
in se prilagodili send tujih dreves,
medtem ko nam Jadra srea
plovejo do obale Lepih Vid.
A naSi otroci,
oni bodo utrdili svojo sri
in zavzeli ta svet,
6ez prostranost peSdenih Sirjav
bodo napeljali izobilje rek
in dolgo y prihodnji das
bodo Steli kroienje uinih zvezd.
Bert PRIBAC
Vem, пекоб boS hodil
s palico po cesti,
komaj si bos' upal
k trhli mizi sesti.
Karte boste vrgli,
malo pokramljali
om ma-ps6- ed vemdar
spet pokorno vstali.
Nekaj let bos' hodil
in nato prenehal
in nekdo bo zate
vpraSal in — zazeeehaaal.
Karte bodo vrgli,
same 6rne krite,
ti pa boS pod njimi
le za meter niie
bralce
pesnikovanja
Slovencevv Avstraliji
koncu sveta
IzpraSevanJih,
Cinidna pesem
Danica PETRlC
Aforizmi
PAVLA GRUDEN
Domorodec je kruhek, obloien
z domovino v zelodcu drzave.
Druga domovina je kruhek,
"oblozen z drzavno v Zelodcu izseljenca.
Izseljenec je drzavljan v maslu.
KapitalistiCni multikulturalizem je
bez sr6ne kulture.
Politicna multikultura: novo
perje — stara kura.
Tudi v multikultumih drzavah je"
na multimilijone nekultumih ljudi.
Multikulturalizem multiplicira turizem.
e
NAJNOVEJS
V Torontu Je zafiela Izhajati nova llterarna
revija, ki bo poleg kanadske in amerlSke
prinaSala tudi dela literatov Iz drugih delove
sveta. Tiskana bo 6etrletno in ima naelov
"Ethos" njenaurednlka pa sta Douglas
Donegani in Janis Rapoport. V prvi Stevllki
sta zastopana tudi dva knjizevnika naSega
rodu. Prvi Je Charles Simi6, ki ga kot pesnika
poznamo iz jugoslovanske antologije "Do-movino,
no6as sam te sanjao" (Beograd,
1980), drugi pa John Krizanc, sin sloven-skega
priseljenca Reneja Krizanca iz Marlbo-r- a,
kl je zastopan z odlomkom Iz svoje
nagrajene drame "Tamara" (International
Theatre Festival, Toronto, 1981.)
Slovenski zaloiniki so podarlli zamejsklm
knjiznicam v Avstriji in Italiji 500 novlh knjig.
Vrednost zbranih knjig dosega 100 tisoft
dinarjev, z njimi pa bodo odprll dve novl
knjilnici: prvo v Dobrni vasl na KoroSkem in
drugo v BeneSki Sloveniji.
Ljubljanska skupnost za cene je pred nekaj
dnevi potrdila 20 qdstotkov vISje cene
rezijskih ur v zasebnih obrtno storitvenih
dejavnostih (v kovinarstvu, elektro, avtome-haniCn- i,
testilni, usnjarski.papirniSki in
gradbeni dejavnosti). Za enak odstotek so se
podraZile reiijskeure Hermesa in Lesninine-g- a
servisa za servisiranje lesnoobdelovalnih
strojev, medtem ko bodo rezijske ure Elkon
Elektromedicine za 18,5 odstotka dralje.
Drazje bo tudi parkiranje, in sicer bo za dve
uri v srediS6u mesta stalo 12 din (sedaj 10
din.), pa tudi kazni za nepravilno parkiranje
.vozil bodo viSje.
V poreSki obdinski pala6i so podelili 12
prvih in 10 drugih nagrada pripadnikom
italijanske narodnosti, ki so sodelovali na
16. natje6aju "Istria nobilissima". Manifes-tacij-a,
ki jo pripravljata Unija Italijanov iz
Istre in z Reke ter triaSka ljudska univerza, je"
namenjenadelavcem, Studentom in dijakom
italijanske narodnosti, ki se ukvarjajo s
kulturo in znanostjo.
Letos bodo GradiSdanski Hrvati praznovali
450 let, odkar so se naselili na danaSnje
ozemlje Avstrlje. Pred базот so imeli v
GradiS6u skupS6ino Hrvatskega kulturnega
druStva in so soglasno sprejeli resolucijo z
razlago, da v 400 letlh ni bilo tako hudih
asimilacijskih pritiskov kot sedaj, ne glede
na obljube in obveznostl republlke Avstrlje,
ies da bo zaS6itila manjSino.
Slovenska kultgrna javnost je zabeleiila.
stoletnico Glasbene matice v Trstu. Ta
ustanova Se vedno velja za zasebno Solo in
ne dobi statusa javne ustanove. Kljub temu .
pa prldejo iz Glasbene matice vsako leto
mladi talenti, pevski in Instrumental In
drugi. Glasbeno Solanje morajo nadaljevati
ali na konservatorijih v Italljl ali v Sloveniji.
FaSizem je leta 1927 prepovedal delovunje te
slovenske ustanove; obnovili so jo takoj po
vojni. Glasbena matica Ima podru2nice;(
v Proseku, Nabreiini, Bazovlci, Devinu,,
Boljuncu, zlastl v Goricl, pa tudi v BeneSki
Sloveniji.
MILAN MAVER: Nedoiakljtve tednjave (ali izhodiscni polozaj za spoffazuiuevanje)
. . . r—~--_ _
t
♦
nw til 5jM WCWO$
: '' !