Nase Novine, June 03, 1981

              SEMINARY
DUBROVNIKU
ldnert ос ГЗ. do 77. oktobra 1980
je bil v Dubrovniku mednarodni
seminar z naslovom "The Role of
Ethnicity in American Society" ki
sta ga priredili zagrebSka univerza
in komisija za izmenjave na podro-6j- u
izobrazevanja med Jugoslavijo
in ZDA. Seminarja se je udelezilo
priblizno dvajset jugoslovanskih in
petnajst ameriSkih znanstvenikov
— vsi ti so pripravili referate — , priSlo pa je Se vedje Stevilo
opazovalcev. .Med najvidnejSimi
udelezenci so bili predstavniki
jugoslovanskih in ameriSkih uni-ver- z,
inStitutov, ki se- - ukvarjajo z
izseljensko problematiko, ter izse-Ijensk- ih
matic Slovenije, Hrvatkse
in Srbije.
Seminar je odprl predsednik
srbske izseljenske matice dr. Koda
Jon6i6. Slovenci smo, zal, sode-lova- li
samo z referati na podrodju
knjiievnosti, medtem ko so iz
drugih republik nastopili referent!
zgodovinarji, sociologi, politologi,
jezikoslovci itd. Namen seminarja
je bil namred osvetliti etnidno
problematiko z vseh moznih vidi-ko- v
in se tudi ni omejeval zgolj na
Jugoslovane v IDA, ampak je
skuSal prikazati problematiko razli-dni- h
etnidnih skupin. Seminar je
tako postregel z najnovejSimi do-gnan- aji
in zapaianji pribliino pe-tintride- set
znanstvenikov.
Prvi referat je imel dr. Carlos
Cortes, profesor zgodovine na
University of California v Riversidu,
ki je spregovoril o nekaterih splo-Sni- h
vidikih priseljevanja v IDA.
Omenimo pa naj Se nekatere
zanimivejSe referente: Dr. Rudolph
Vecoli, direktor Immigrant History
Reseaech Centra iz Minneapolisa,
Minnesota, je kot drugi govornik
podal zgodovinski pregled pri-seljevanja
v IDA, na sploSno, brez
posebnega ozira na Jugoslovane.
Poudarilje zanimivo tezo, da so bili
pravzaprav priseljenci tisti, ki so v
nerazvite IDA prinesli dokaj razvito
tehnologijo svojih matidnih deiel:
misel, ki jo je med drugim poudar-ja- l
tudi pokojni Louis Adami6.
Problem, ob katerem se je najdlje
zadrial dr. Vecoli, pa je vpraSanje,
kako vZDA najuiinkoviteje izpeljati
t. '77. "pluralistidno" politiko. Hr-vats- ko
izseljensko matico je za-stop- al
dr. Ivan Cizmi6 z obSirnim
referatom, v katerem je spregovoril
o vlogi etnidnega va ameriSki
druibi na primeru jugoslovanskih
izseljencev; osredotodil se je zlasti
na hrvaSke priseljence in njihove
oblike zdruievanja v druStva, or-ganizac- ije,
njihovo dasopisje in
kulturno udejstvovanje.
Dr. Коба Jon6i6, predsednik
srbske izseljenske matice, je pre-br- al
referat z naslovom Motivi in
oblike zdruievanja in delovanja
narodov in narodnosti Jugoslavije v
IDA. V njem je podal sliko izse-Ijenst- va
z zornega kota danaSnjega
Jugoslovana. Njegova osnovna mi-sel
je bila, da je izseljenstvo
nekega naroda sestavni del tega
naroda in mu torej pripada. Prav
tako je opozoril, da je dandanes
potrebno govoriti o izseljenstvu
narodov in narodnosti Jugoslavije.
0 jeziku priseljencev je prvi spre-govoril
dr. Joshau FisHman z
Yeshiva University v New Yorku.
Njegov referat je postregel tudi z
zanimivimi statistidnimi podatki o
rasti in upadanju Stevila pripad-niko- v
posameznih etniinih skupin
v ZDA. Za Slovence so ti podatki
uradne statistike precej klavmi, saj
je v 6asu od 1940 do 1960 Stevilo
Slovencev v ZDA upadlo kar za
11.530 oz. za 62,43 odstotka,
medtem ko je to Stevilo v 6asu med
1940 in 1970 vendarle nekoliko
podasneje upadalo, za 96.320 ali
53,92 odstoka. Po_Jej uradni ra-zpredel- nici
ameriSke.vladne sta-tistike
je takSen upad med naj-vedji- mi
v ZDA nasploh. Vendar pa
je dr. Fishman opozoril, da va
desetletju od 1960 do 1970 Stevilo
pripadnikov posameznih etnidnih
skupin vendarle naraSda, pri Slo- -
;.. ц i
PRI
ZA
se
Ako ste stanovnik Ontaria ispod 65
godina, mozete se kvalifikovati za jednu
ili vise od tri ontarijske olaksice na prez
cak i ako nemate dohodak za oporezi-vanj- e.
Za potrazivanje kredita morate ispuniti
zuckastoljubiiast obrazac Ontarijskog
poreskog olaksanja i potom ga posaljite
zajedno sa obrascem za-feder- alni porez
na dohodak.
Potsetnik: Ispunite i poStom ga
posaljite — Ontarijske poreske olakSice
su za vas.
Olaksice za nekretninu
Poreske olakSice za nekretninu
smanjuju vam teret opStinskog i poreza
za 5kole. Zasnivaju se na vasem
oporezivanju na nekretninu ili stanarinu
i oporezovan prihod.
Poreski krediti na prodaju
Ova olakSica povraca vam deo novca
uplacivan u provincijski porez na pro-me- t.
Zasniva se na licnom povlaScenju i
oporezovanom prihodu. Maksimalna
suma za nekretninu i porez na promet je
$500.
vencih je odstotek porasta 22,66
odstotka.
O slovenski knjiievnosti v ZDA je
prvi spregovoril dr. Mirko Jurak s
filozofske fakultete v Ljubljani. V
svojem referatu je razdlenil kul-turno
povezanost med Slovenijo in
Ameriko v delu Vatra Grilla Med
dvema svetovoma in kot prvi s
kritidnega staliSda obravnaval Gril-lov- o
delo z svemi njegovimi od-lika- mi
in pomanjkljivostmi. Med
slednjimi je omenil zlasti pre-majh- no
tematsko kronoloSko ali
kakrSnokoli povezanost dogodkov,
kijih Grill opisuje v svojem delu, in
pa pomanjkljivost v tehnidnem
smislu, патгеб to, da Grill staliSda
svojih nasprotnikov vse preved
podaja va povzetkih, medtem ko
svoja navaja v popolni obliki.6.
Jerneja Petrid je v svojem referatu
obravnavala pregled slovenske
knjiievnosti v ZDA od zadetka, se
pravi od 17. stoletja, do danaSnjih
dni. Omejila se je na prikaz
slovensko pisane knjiievnosti, z
izjemo njenih zadetkov, kjer so se
pogosto rabile tudi latinS6ina,
SpnS6ina in indijanska пагебја. Moj
namen ni bil obravnava posamez-nih
avtorjev, ampak podati sploSno
sliko stanja, kakrSno je tilo nekdaj
(z vrhuncem va dvajsetih in tridese- -
Remember
UPAMTITEONTARIJSKE PORESKE POVLASTICE
ISPUNJAVANJU FORMULARA POREZ.
Pronadite kako mozete kvalifi
iimavnpitfBBBI&r! 5 T'f fl'!F.TffTfWffT'wwlTra?raffwffpw!T?ff3?y'???'
Olaksica politicke priloge
Ovaj kredit mogu koristiti stanovnici
Ontaria koji su prilozili nekoj registro-van- oj
politifikoj partiji, organizaciji u
izbornom okrugu ili kandidatu u provin-cijski- m
izborima Ontaria.
Ova pot rainja je vaieca ako je vaS
provincijski porez ve6i od vaSih olakSica
na nekretninu i poreski kredit na
promet. Maksimalna olakSica za poli-tiC- ke
priloge je $500.
Ministry of Revenue ® Ontar
Lome Maeck, Minister
William Davis, Premier
tih letih) in kakrSno je danes, ko se
slovenS6ina kot literami jezik va
ZDA rabi iedalje manj.
Danica Dolenc, slovenska ro-jaki- nja
iz Toronta, je predstavila pri
nas malo znanega slovenskega
pisatelja, sodobnika Louisa Ada-mid- a
in nekaj 6asa tudi njegovega
tajnika, Franka Mlakarja. Dolen-Cev- a
je svojem referatu obdelala
tako Mlakarjevo iivljenje kot li-tera- rno
delo in se nekoliko dilje
ustavila pri Mlakarju kot romano-pisc- u
(He, the Father, 1959) in
novelistu, omenila pa je tudi
njegovo zadnje, avstralsko cb-dobj- e,
in dramsko delo.
Zadnji dan seminarja v Dubrovniku
je prinesel nekaj referatov na temo
etnicizma v ZDA v SirSem smislu.
Ta naSa kratka informacija seveda
ne zajema vseh referatov, ki so bili
prebrani na seminarju, ampak le
najbolj zanimive. Razprava, ki je
potekala ves 6as seminarja, je
pokazala, da je znanost o izseljen-stvu
marsikje Se na zadetku in da
bo dela Se veliko; oditno pa je bilo v
razpravi Se nekaj — da so slovenski
izseljenci tudi drugod po svetu in
da se Se skromneje obdelani kot
njihovi rojaki v ZDA.
Jerneja Petric
o
February 1981 ~9
kovati:
Paznja starijim gradanima!
Ontarijska poreska subvencija uve-dena198- 0.
Godine zamenjuje Onta-rijs- ki
kredit na nekretninu i porez na
za stanovnike koji su bili 65
godina ili stariji 31. decembra1980. Ako
popunjavate federalni poreski obrazac,
NEMOJTE ispunjavati obrazac za Onta-rijs- ki
poreski kredit ukoliko ne potra-zujet- e
olaksice za politicke priloge.
Stanovnici u domovima
Oni koji su sme5teni u staraCke
domove ili slicne institucije obifino
nemaju pravo na poreski kredti za
nekretninu i poresku subvenicu.
Za dalje informacije ili kopije Upustva
za ontarijske poreske kredite javite se
besplatnim telefonom
centru Ministarstva za prihod:
— U Metro Toronto okrenite 965-847- 0
— U Area Code 807 — pitajte za
Zenith 8-20- 00
— U svim drugim oblastima — okre-nite
1 -8- 00-268-71 21
Ontarijska vlada radi da po-mog- ne
narodu.
GRCKAKANDIDATZA
ORGANIZACIJU
OLIMPIJADE
Lozana, UPI — Medunarodni
olimpijski komitet (MOK) je
danas potvrdio da je primio
sluzbenu kandidaturu Grcke za
organizaciju Ljetne olimpijade
1988. godine u Ateni. Prijava je
upucena 30. novembra, poslje-dnje- g danaza prijem kandldature.
Tako sada za domacina Olim-pijade
1988. godine konkuriraju
Atena, Melburn (Australia) i
Nagoja (Japan).
Kandidaturu Grfike mnogi do-vo- de
u vezu s nedavnim boravkom
troclane komisije MOK-- a u koli-jev- ci
olimpijskih igara. Njenzada-ta- k
je bio da od tri predlozena
mjesta izabere jedno za even-tualno- g
stalnog domacina igara.
Komisija se odluCila za regiju
Kajafe, u neposrednoj blizini
antiSke Olimpije, a njenu prepo-ruk- u
razmotrit ce kongres MOK-- a
u Baden Badenu, idudeg sep-tembr- a.
Ako se i prihvati ideja o
stalnom mjestu odrzavanja Olim-pijade,
Atena bi bila u velikoj
prednosti u izboru za 1988.
godinu, jer bi u Kajafi tek trebalo
NaSe novihe, 25t
promet
informativnom
obaviti radove na izgradnji olim-pijskih
objekata.
Za organiciju Zimskih olim-pijskih
igara 1988. godine MOK je
dobio takoder tri prijave —
Kalgarija (Kanada), Kortine d
Ampeco (Italija) i Faluna (Sved-ska- ).
BRAZIL NE2ELI
OLIMPIJADU
flio de 2aneiro, Tanjug, —
Brazilski olimpijski komitet je
odbio prijedlog guvernera Sao
Paola Salima Malufa da se ova,
brazilska metropola pojavi kao
sluzbeni kandidat za organizaciju
Olimpijade 1988. godine. Kao
razlog Clanovi brazilskog OK su
naveli ekonomske teskoce u
kojima sezemlja nalazi i ogromne
izdatke na koje mora biti spreman
svaki buduci organizator.
Predsjednik brazilskog komite-t- a
Silvio Padilja, koji je prije pet
dana podrzao ideju, saopcio je
poslije sjednice OK da je to velik
rizik i da Sao Paolo nije prezen-tira- o
dovoljne garancije, uklju-£uju- ci
i kaparu od pola milijuna
Svicarskih franaka za kandidaturu
kod MOK-a- .
'.Ф'