Nase Novine, January 14, 1981

              '! ц i' ч,Ч(' к Ч! ! '',?' f iv Ј''' --j "' n и --r ,- - " ' V , ,"t I ' "
~
J
April 15, 1981 гашш.
Slovenska kulturna publicistika
Predmet teh mojih zapiskov se
zdi na prvi pogled nenavaden, fie ne
kar oporefien. Kdo je ze pisal o
izvirnem slovenskem kulturnem
pisanju v Kanadi? O Kanadskem
slovenskem slovstvu v verzih in
prozi, o esejistiki, kritiki, kulturni
reportazi in drugih publicisticnih
zvrsteh? Sodobni slovenski
slovstveni zgodovinar Joze Pogafi-ni- k
vidi v vsem danaSnjem sloven-skem
zamejskem in zdomskem
(beri: izseljenskem) kulturnem
prostoru samo troje zalozniSkih
srediSfi in samo tri publikacijske
tokove, ki so s temi srediSfii
povezani: ti izhodiSfini kraji pa so
za njega Trst, Celovec in Buenos
Aires! Obe Ameriki, fie ostanem pri
nas, sta po njegovem vezani na
Argentino in nadaljujeta s tamkaj-Snji- mi publicisti "predvojno
dominsvetovsko literarno esteti-ko- ".
mm mm
Omenjeni literarni zgodovinar je
torej docela prezri slovensko
ameriSko slovstveno tradicijo, ko
se v svoji liberalni in katoliSki vrsti
ponaSa z znanimi imeni, katerih mi
tukaj ni treba navajati. (Vsakdo si
jih lahko izbere po volji iz tistih
nekaj sto imen, kolikor jih omenja
antologija ameriSke in kanadske
knjiievnosti). Za nas pa je vazno,
da ta tradicija Se vedno iivi in da se
tudi nadaljuje ali pa vsaj odmeva v
slovenskem kulturnem pisanju, ki
se danes izhaja v Clevelandu,
Cikagu, Doverju, New Yorku, New
Orleansu, pa Se kje drugje v
Ameriki.
Pred vojno in po vojni je to
slovensko ameriSko slovstvo
nastopalo v samosvoji obliki in
povsem samostojno v okviru
celotne slovenske kulturne skup-nost- i.
Kar nekajkrat je na svoj
poseben, individualen nafiin tudi
Honourable Jim Fleming
ol Slate
Multiculturalism
razburkalo kulturno javnost v
matifini domovini. Ta slovenska
ameriska publicistika je izSIa iz
slovenskih razmer v Ameriki in je
izrazala va svojih najboljsih delih
zalost in srefio, predvsem pa veliko
trpljenje naSih starih izseljencev. V
svojih literarnih podobah je
zarisala ameriSki slovenski obraz.
2e v dvajsetih in tridesetih letih je
zares izpolnjevala skoraj vse pogo-j- e
duhovne in materialne individu-alnost- i,
so jih za neomajen in
zdrav razvoj slovenske kulture
zamejske skupnosti ofirtali na
primer predstavniki primorskega
tiska o gradu Krombergu pri Novi
Gorici 8. maja 1971, in sicer z
besedami:
"Zamejski deli slovenskega
naroda morajo firpati svoje mofii
prvenstveno iz lastne tvornosti, iz
identifikacije s svojim specififinim
geografskim in druzbeno-dkonom- -
M02DA ROOENI OVDE
AM02DANISTE.
ALI VI 2IVITE OVDE ZATO STO
VI ILI VASl PRADEDOVI
IZABRALI KANADU ZBOG
ONOGA бТО ON A PRU2A
SVIMA.
NACIJA SLOBODE I
MOGUCNOSTI ZA RAZVOJ,
NACIJA KOJA PRU2A
DOBRODOSLICU LJUDIMA
SVIH RASA, RELIGIJA I
KULTURA, NACIJA KOJA IH
SVEPOSTUJE.
ZA§TO SMO Ml
I honorable Jim Fleming
d
Multiculturalisme
skim polozajem in specififino
nacionalno kulturno podobo, kot
tudi iz plodnega,
sodelovanja in podpore maticnega
naroda in drzave."
Primeri kulturnega sodelovanja
naSih predvojnlh izseljencev z
umetniki iz stare domovine pri
programih narodnega
doma v Clevelandu in delovni
obiski slovenskih pisateljev iz
Slovenije so ze pred desetletji
uresnifievali tudi zadnji del
gornjega programa.
Zacel z ameriSkim pri-mero- m,
ki je klasi6na uspeSnica
slovenske publicistike v svetu, ker
sem se menda zelel izogniti skuS-njav- i,
da bi na novo iskal nekaj, kar
je ze dovolj znano: vse naSe
kultorno ustvarjanje, tudi publici-stika,
ne more mimo sveta, v
katerem nastaja in v katerem zivijo
njeni ustvarjalci. Ce piSemo
If W и ll I 8 iO
STE
STE
ETO
Minister
kot
Mimstre £tal
vsestranskega
Slovenskega
sem
leposlovje v Kanadi, in fie je to
leposlpvje kolifikaj vredno naSe
pozomosti, je to potemtakerri
slovensko kanadsko ali kanadsko
slovensko slovstvo. Ne preostane
nam nifi drugega, kot da ga kot
takega tudi obravnavamo, pa naj
izhaja kjerkoli na svetu.
V nadaljnjem hofiem povedati
nekaj malega o velikih razlikah, ki
jih vidim na tern podrofiju med
slovensko Ameriko in slovensko
Kanado, potem pa bi rad Se
spregovoril v obliki krakih pripomb
in pojasnil o pogojih za naSo
kulturno publicistiko v tej dezeli, o
publikacijskih moznostih, o ovirah
za tovrstno javno delo, o bralcih
oziroma kulturnem obfiinstvu, in ne
nazadnje Se o sploSnem ozrafiju za
kulturno delo.
1 Joze Pogafinik: Slovensko
zamojsko in zdomsko slovstvo
(Oris izhodiSfi in ocena vred-nosti- ).
Izdal "Zaliv", Kosove-lov- a
knjiznica (5), Trst 1972.
str. 5-- 9.
2 Anthology of Slovenian
American Literature. Edited by
Giles Edward Gobetz and
Adele Donchenko. Slovenian
Research Center of America
Inc., Willoughby Hiils, Ohio.
1977.
3 Joze Pogafinik: Slovensko
zamejsko in zdomsko slov-stvo,
str. 6.
Izhajalo v "Slovenskem
vestnlku", Celovec, Avstrija
(13. junij — 8. avgust 80)
Govor
Milovanke
Bir6anih
(Nastavak sa st. 7)
dobro, ali je konkurencija
bila veoma jaka. Nismo
uspeli da se plasiramo u
Prvu ligu, ali sa plasmanom
u gornjoj polovini tabele
rtiozemo biti zadovoljni.
Veoma znafiajna bila je
turneja kluba po Jugoslaviji,
gde smo odigrali 5 utakmica.
Rezultati su bili povoljni,
obzirom na iskustvo naSih
јдгаба, ali mnogo znafiajnije
bilo je drugarstvo i prijatelj-stv- o
stvoreno u vi§e jugo-slovensk- ih
gradova. Zeleli
smo da pozovemo jedan od
klubova koji su bili na§i
domadini u goste, ali nam
finansijska situacija to, na
zalost, ne dozvoljava.
Za vreme postojanja
kluba, "Sloga" je okupila
икирпобО igra6a, od kojih je
30 branilo boje prvog tima, a
20 je igralo u drugom timu
koji se takmi6io u rezervnoj
grupi.
Zelja nam je da stvorimo
omladinsku ekipu i ekipu
de6aka, jer znamo da u
raznim Skolskim timovima
igra mnogo naSih defiaka. Da
li 6emo uspeti ili ne, zavisi6e
od raspolozivih sredstava.
Ono Sto u ime sivh filano-v- a
"Sloge" mogu da obedam
je da demo uloziti sve snage
da klub i dalje napreduje, da
i dalje bude uzoran sportski i
drugarski kolektiv, da bude
ponos naSe naseobine u
Torontu.
Na kraju — hvala na poseti
i podrSci "Slogi".
Zoran ulazi kod frizera:
— Prvi put dolazim kod vas. Da
li SiSate dobro?
— Izvanredno — refie frizer —
covjek koji je bio prije vas trazio je
da ga odmah oSiSam joS jednom.
Toliko je bio zadovoljan!