Nase Novine, January 14, 1981

              i" "'.i9 к v ll,
1 1) V u
I
. CT#
,ti
. . ' &
c - - s1 џ
. t 1 4
, t-o- NaSe novine, April 15, 1981 , - Y ty
''
v
v 4 14 gjpciectfTOreycrerecccc "".
.j - V - 1. "DOMOVINA SINOC SEM - oija SANJAL O TEBI"
I'M WAITING FOR JOB
fa tamni hodnik, to predsoblfe civilizacije,
Bez ijedne umjetnifke slike na zidu,
Bez pravog prozora, bez malo zraka,
Taj tamni hodnik s dugim tepihom
Sto vodi na kraj i tamo se zavrSava,
Ta vrata u sivo, taj ulaz u pustinjul
Ti 6avli Sto Skripe pri prolazu vjetra,
Taj sanduk drveni bez etikete,
To tupo Sto ti otvara vrata i Sto te gleda
I motri od glave do pete, to Sto je ignorira;
To u dugon hodniku —
To na zidu, toprazno, to dezorijentirano'...
JOSIP STANlC STANIOS
PROTESTNO DOKAZIVANJE BICA
Prolazi, govorim sebi, prolazi niz jezu rutinski
Pritajena zemlja je groblje, u krevetu i u sklopljenim o6ima
I krv, kad sejeS i kad ianjeS dok moliS odenaS bliski.
Dajte bogamu, za poginule u Normandiji i u Ardenima
Banjica i Jasenovac su sramota i zlodina odjek blijed
A Jugoslavija trtva, stratiSte i livnica, bronzane bra6e
RazmiSljam tako niz fijuk, dok eho dolede niz led.
Moja iena je rodilja, moj brat je livac a majka prireduje da6e
Svi smo pod maramom crnom u nemuStoj utrobi neba
Milimo niz planme, niz kamen u davno zaboravljena groblia
I tedemo kao neuhvatljive rukate vode sa iitom u rukama,
I kao takvi, nevjerni na koljenima ustiju punih hleba,
Pod zvijezdama u beskraju i objeSeni o crkvena vrata,
Ugrizamo butinu svijeta dok proSlost se naSa roblja,
NeprikosnovenoSdu iuvara javlja: NE LETI NEPROMlSUENA GLAVO
Bialena kosti pod humkom pa bila od oca, sestre Hi od brata
Svijetlosti bijela, тНјебпа u otkos polegla travo.
Sad, dajte bogamu za poginule u Normandiji i u Ardenima
Banjica i Jasenovac su sramota i zlo&na odjek blijed
A Jugoslavija irtva, stratiSte i livnica branzane brate.
OURO MALJKOVIC PETKOVIC
Toronto januara.8i
GODINA CETVRTA
Te noti su praSnjavo tutnjila kopita
zapadno-afriiko- g harmatana
i kiSe bijelale od njegove jeke
duboko i daleko ka sjeveru planete
Te no6i me zvuk sjedanja odveo
u mrak djedakovog gradi6a
na obali mutne i bezimene rijeke
ienskim slutnji
kojim su se davno lomatali klinci
a s'njima odzvanjale I bjeiale psovke
— onda se odjednom,
bez upozorenja —
u tami ispletenoj od ienskim slutnji
i djedijeg straha
6ula ona dano-notn- a
svakonotna
mamina Singerica
Miro, duji
ho6u da te vidim
i da kleknem pored tebe ove zime1
Miro,
kao staklem okvir moie pjesme
na kamenom okviru tvog mira
ovdie damim
pored tebe s&mim
kao vrijeme kao gavran
na suhoj gram prolaznosti
jedan poljubac u hladno delo
u vlaian hladan grumen
van dob i i starenja
i tvoj dovek prula korak duboko
' ponovo u svijet
do ponovne iznemoglosti...
i joS ti jednog povratka
NIKOLA MlSCEVIC
Montreal
IZGNANEC
Sem kak'or dlovek, ki gre
ne da pozdravi, na pot:
listu podoben, ki z veje
pade jeseni na tla,
izgine v vrtincu.
Ravno tako kot oblak
dale6 na nebu, zveter,
siv v sivini polmraka.
Veterzaveje hladan,
in tema ga vzame.
Teiko bom kdaj spet doma
Vendar bo tudi za nas
grob na tej zemlji Siroki,
kakor za krivce teh solz
v temini pregnanstva.
ZDRAVKO JELINCIC
Toronto
KAMEN
Kome IV 6u redi? —
ONU,
0' tuinu pjesmu srca,
Sto mi u dnu krvi left.
Kad sam na obali mora,
kao dijete bacao kamen
u njedra modra.
Ne slutedi — , ista sudbina
u krug se vrti.
... I ja ga sad
u svojim nosim.
Sto je njegov san teli
k zemlji mene blile vodi.
NENADB02ULIC
Toronto, 25 april 1978
Ml, DOSELJENI
Sa raznih strana smo doSli
na razliiite nadine
nevino tlo opteretili
koracima nesigurnim, agresivnim.
Cepelini zamlsiianog,
zatedenog i postignutog
u greteski emigrantskog neba
sedinjuiu se i rasprskavaju.
Na razlidite nadine smo stranci
u novoj domovmi
i na razlidite пабте hodemo da budemo
sveznau6i utemeljivadi
nene bududnosti:
sa konceptom — bez koncepta
sa korenom — bez korena
Ne znamo koliko previSe hodemo
ill previSe necemo
da postavimo bivSe korake
na neutabamm stazama
Deceniiama, a mozda stoledima
pladademo skupo avanturu istrazivada
sa netainim kompasima.
KATARINA KOSTIC
Toronto
KOSULJA
Velika i beskrajna apsurdnost po ovom snijegu gdje tralim
ognjiSte za koju godinu,
I vidjet mi je borove preda mnom, i prljavo i 6isto pod koSuljom.
Puca se i na pragu me banke susrede gvoidje.
(Dobro je imati poderane dtepove i ne poznavati okolinu.)
U rijeci tede moa krv i teku krvi drugih.
Nije vaino tko 6e kada umrijeti.
Jedan pjesnik nepotreban, jedan kofers mozgom Sto se кгебе
ulicama.
JOSIP STANlC STANIOS
Pri zalolbi 0agdala v KruSevcu
(Srbija) je pred n&davnim izsia prva
antolo'gija psmi jugoslovanskih
izseljencev in zdomcev. Knjigo z
naslovom "Domovjna, sinodi sem
sanjal o tebi" je uredil publicist
Niknla KorbijtovsKi, opremil pa
JozefStehlik. 0 njej nam je napisal
Ivan Dolenc v Kanadi dljSe poro-6il- o,
ki ga objavijamo v nekoliko
skrajSani obliki
UredniStvo
Prav na Preernov dan nas je tudi
v Kanadi prijtno presenetila lepa
knjiga z naslovom "Domovina,
sinofii sem sanjal o tebi". Posvetilo
ji je napisala besanKa Maksimovifi,
najveCja iivefig pesnica Jugoslavije
in velika prijteljica vseh Jugo-slovano- v,
ki iivimo v svetu.
Navajam njen0 prisrtno dobrodoS-llco- :
"Dragi nojl, Ki ste Se vedno
rosni od domovinsKih paSnikov —
dobrodoSli narn s svojimi pesmimi!
Prinesle so nm va§e srce, vaso
zalost in brefjenenje po rojstnem
kraju — slika va§ega iivljenja v
nam tujem svetu so..."
In tako je dDspeia med nas prva
antologija pesnifike besede
jugoslovanskih izseljencev in
zdomcev. V rijej je zbranih 72
avtorjev z ve$ kot sto pesmimi s
Stirih kontinentov. Najved imen je
iz Amerike in Kartade (po 20), sledi
Evropa (19), nato he Avstralija (11)
in Juzna Amei-jk- a (2). Vefiina objav
je po izvirniku srbohrvaskih, nekaj
je makedonSKih in siovenskih,
potem sledi se veC prevodov
pesml, ki so jin nasi ljudje napisali
v tujih jezikih. Sodec po motivih in
izrazni obliki je rrtorda. тодобе
refii, da so poveini zastopani
"zacasni delavci na tujem", sicer
pa je prav tako res, da vsebuje ta
izbor tudi lefco Steviio del izpod
peresa ustaljenih Izseljencev, tako
iz prvega kot iz drugega in tretjega
pokolenja.
Urednika nl$o vodili ne zgodo-vins- ki
ne knji£evno-estetsk- i kriteriji
— v knjigi je zbral vse, kar je imel v
Beogradu pri roki in kar je iz5lo v
mesefinih fiasopisih teseljenskih
matlc Sirom jugoslavije. Tako je
najtl v antologiji Irnena znanih in
uveljavljenih pesniKov poleg
drugih, ki so se rnorda oglasili
samo z enkratnim izlivom svojega
prepolnenga srca. S tem pa, da je
na njenih straneh sve sPremeSano,
ni prav ni6 Harc-be- - Za zbirko te
vrste — in "za zaceteK — je раб
najbolje, da prinese kar najvec
imen in cimvec pesmi, samo da so
zbrane za istirni Platnicami in nam
vsem na ogleq, ZatehtnejSe izbore
in ostrejSe krjterjje bo Se dovolj
6asav bodoce, takrat, ko bo ze bolj
jasno, kaj je trajnej§e vrednosti.
Zelo pohvalno je prav tako, da se je
beograjski urednik s to zbirko
potrudil tudi Za druge, na primer za
zalozmke v Liubljani, ki kaj
podobnega §e nimajo pokazati
slovenskim iseljencem. Obzalo-vat- i
je le, da v slovensKem primeru
urednik ni imei pred seboj publika-ci- j
izpod rok izseljencev samih; v
tem delu knjige je n0mrei vidno, da
manjkajo porfiernbna, reprezen-tativn- a
irnena ysaj iz ZDA, ce ne Se
nekatera druga.
Naslov zbirKe je posnet po verzu
Vladimira de Tonje iz Cikaga
(ZDA). V njsgovj pesmi "Usta,
polnadeSenj" beremo: "Sino6i sem
sanjal o tebi, docWina, objel sem
te v komaj prebujeni reki in
poljubljala so hie usta, polna
CeSenj..." (str. 20). Ta verz dobro
oznafiuje ternatiko, ki preveva
vefiino objavljenih pesmi:
domoto2je se v njih druii i
s koprnenjem. po vrnitvi v rodni
kraj; spomini na sve lepo, kar je
nekdaj bilo, w spojeni s podobo
matere, tudi rnatere-domovin- e;
potem pa je Se povsod. prisoten
velik ponos utvarjalcev, ki se veze
na narodne kOrenine, na
posamezne Jugoslovansk regije,
na naSe domace ljudi
Jugoslavijo kot celoto.
na
Nasploh velja, da je knjiga
najbolj zanimiva, celo ргМабпа v
izpovednem delu posameznikov.
Marsikje so te vedno iskrene in
veckrat prav izvirne izpovedi in
prispodobe naSih pesnikov po
svetu pravo odkritje izseljenCevega
duSevnega sveta. Stevilne pesmi
pripovedujejo mucne zivljenjske
zgodbe.
V antologiji sta izrazita sloven-sk- a
pesnika Marija HribarSek in
Tone JakSe — oba sta na Sved-ske- m
in oba poznamo iz "Rodne
grude" oziroma "Slovenskega
koledarja". Ostali trije slovenski
avtoriji so Avgustina Budja
(Svedska), Joze Krajnc in Ivan
Dolenc (Kanada).
Urednik se posebej zahvaljuje K.
Kostifi, novinarki iz Toronta, da ga
je povezala z mnogimi pesniki na
naSem kontinentu. Svojemu izboru
je na koncu dodal biografske
beleike in pregled nastanka knjige,
skupaj z orisi posameznih
pesnickih grupacij jugoslovenskih
izseljencev in zdomcev v u
poStevanih dezelah. Mimogrede
izraza umestno misel, da bi ta
knjiga utegnlla s poznati in zblizati
pesnike med seboj. Evropski izbor
obsegaSvedsko, Francijo, Anglijo,
Nemfiijo, Avstrijo in Dansko. Nikoli
Korbutovskemu smo lahko
hvalezni za njegovo tlako pri
iskanju in prebiranju na tem docela
neodbelanem podroCju. "Razen
nekaterih izjem avtorji niso znani
jugoslovenski kulturni javnosti,"
piSe v svojem pogovoru. Platnice,
vinjete in inicialke — izdelane so v
juznoslovanskem narodnem slogu
— so vse okusne in prijetne za oko.
ZakljuCek pa naj navedem Se del
zanosno napisanega uvoda
Desanke Maksimovi6, kajti brez nje
te knjige tudi ne bi bilo:
"OdSli ste prek oceana in prek
visokih planin na daljne meridiane,
vaSe pesmi pa рпбајо o tem, da se
niste odtrgali od svoje deiele, da
niste pozabili sladkih melodij
materinegajezika. Hvalavam za to.
Hvala, da vas v tujini nismo
izgubili. Kjer koli 2ivite, v katerem
koli jeziku ste tarn primorani
govoriti — Se vedno ste obcani
deZele, v kateri ste se rodili. Nieni
predstavniki in poslanci v svstu
ste. Ko obfcudujejo vas, ob6udujejo
tudi nas. Ko spoStujejo vas,
spostujejo tudi nas. In ko slavijo
vaSo poezijo, priznavajo tudi nam v
Jugoslaviji, da smo narod
pesnikov. Vi vlujini in mi tukaj —
smo eno."
To pa so ze zelo laskave besede
za sve, ki so zbrani na pesnickih
straneh te nenavadne knjige.
Preostane nam samo to, da se tej
viskoko cenjeni in tako domace
cutefii boginji z jugoslovanskega
Parnasa najlepSe zahvalimo za
njene globoko zajete besede Se mi
— piSofii popotniki iz vseh Stirih
vetrovnih strani sveta onstran
domaCih meja.
IVAN DOLENC
(Kanada)
JUGOSLAVENI U
ANTOLOGIJI SVJETSKE
POEZIJE
— Stihovi Miroslava Krleze,
Oskara Davica i DuSana Matica
uvrSteni su u antologiju svjetske
poezije prve polovine dvadesetog
stoljeca, koju je pod nazivom
"Muzej moderne poezije" objavila
izdavaCka kuca "Surkamp" u Frank-furt- u
(SR Njema6ka).
U dvije knjige dzepnog formata,
sa 850 stranica, obuhvadeno je
stotinjak pjesnika iz cijelog svijeta.
"Muzej moderne poezije" priredio
je poznati njema6ki knjizevnik
Hans Magnus Enrensberger,
dobitnik proSlogodiSnje nagrade
"Zlatni vijenac" StruSkih vefieri
poezije.