Nase Novine, October 14, 1981

              3S
(!
)h 1-0- NASE NOVINE, August 26, 1981
Poroca: Ivan Dolenc OD M$EG SPECIJALNOG SARADNIKA SLOVENCI U ITALIJI
"Harvardska enciklopedija
ameriSkih etnidnih skupln" je
izreden dosezek:120 znanstvenl-kov- ,
strokovnjakov za razna
druzbena podrofija, je zbiralo
gradivo za teh 1060 strani velikega
leksikonskega formata polnih Set
let. V eni knjigi so zdaj zbrani
pregledni in sistematifini opisi
vseh narodnostnih skupin pri-seljenc- ev
in Indijancev, obdelava
pa je zgodovinska, gospodarska,
politifina, kulturna, itd. Na ta пабт
po skupni predlogi uredniSkih
tifik oz. vpra§anj) je zbranih v tern
delu 706 osnovnih porodil ali
zgodovin (tolikSno je tudj Stevilo
obravnavanih narodnosti priseljen-cev- ),
potem pa бе 29 fazprav na
teme, ki so skupne vsem skupinam
(napr.: Атепбка identiteta in
amerikanizacija, Asimilacija in
pluralizem, Razlage etniCnosti,
Knjizevnost in etni6nost, Pred-sod- ki
in diskriminacija...). Posebej
naj poudarim, da je to prva
publikacija te vrste vZDA, in Se to,
da je v tej prvi enciklopediji
ameriskih priseljencev povsod
prisotno ime naSega slavnega
slovenskega Amerikanca, Louisa
Adamida. Z njim габепја urednik
Stephan Thernstrom svoj uvod,
omenjajo pa ga v svojih sestavkih
tudi pisci posameznih poglavij.
Thernstrom, profesor zgodovine
na Harvardski univerzi in direktorC
entra Charlesa Warrena za Studij
атепбке zgodovine, sporofia
bralcem na prvi strani, da je
Adami6, priseljenec iz Slovenije,
napovedal in nafirtal takole enciklo-pedij- o
ze leta 1938 v svoji knjigi
"Moja Amerika", a je moral svojo
velikopotezno zamisel (o petih do
petindvajsetih knjigah, visokem
budzetu in nekaj sto sodelavcih)
takrat odloziti zaradi pomanjkanja
fondov. Posebno zanimivo je v tej
zvezi, kaj je Adamifi priCakoval od
takSne enciklopedije: Po njegovem
naj bi to bila "velika enciklopedija o
prebivalstvu Zdruzenih drzav,
zafienSi z Indijanci pa tja do
najmlaj§e skupine priseljencev", ki
bi prikazala "karseda nadrobno, "iz
какбпеда CloveSkega testa je
narejena Amerika". Verjel je v to,
da bi tak§no delo "utegnilo
dejansko zrevolucionirati ameriSko
leposlovje in spremeniti celotno
gledanje na Zdruzene drzave". In ko
zdaj beremo ta prvi ve6ji plod
omenjene AdamiCeve pobude, si
mislim, da bi паб znameniti rojak
bil z njim kar zadovoljen.
Harvardska enciklopedija
отодоба vsem Amerikancem
primerjave in resne vpoglede v
narodnostne skupine "drugih" ali"
drugacnih" Amerikancev; pripo-vedu- je
jim o tern, kaj vse so
priseljenci doprinesli svoji novi
domovini, in to na straneh enega
obseznega zvezka. V tern smislu bo
tudi neizogiben prirofinik vsem, ki
hocemo prav razumeti Ameriko,
njeno preteklost, njeno sedanjost
in bodocnost.
O priseljencih iz Jugoslavije
najdemo v enciklopediji podatke
pod zaglavji Srbi, Hrvati, Slovenci,
Makedonci, Bosanski muslimani.
Sestavek o slovenskih Amerikancih
je napisal dr. Rudolf M. Susel iz
Clevelanda (v seznamu sodelavcev
je uvrSien kot predstavnik ustano-v- e
Slovenian-America- n Heritage iz
Euclida, Ohio, sicer ga pa po-zna- mo
бе kot eksekutivnega Clana
Society for Slovene Studies in kot
tacasnega urenika lista "AmeriSka
domovina", ki izjaja trikrat teden-sk- o
v Clevelandu). Ker bi rad
ll t
nekatere dele njegovega porofiila o
naSih rojakih obdelal o prvi priloz-nos- ti
posebej, omenjarri na tern
mestu samo nekaj najvidnejSih
znafiilnosti 'njegovega teksta, ki je
tiskan na devetih straneh enciklo-pedije
(str. 934-942- ). V prvi vrsti e
treba redi, da je dr. Susel ameriSke
Slovence dostojnompredstavil, za.
kar zasluzi lepo pohvalo. Njegov
prikaz v devetih delizh (Uvod,
Migracije in prihod, Ekonomsko
zivljenje, Razredna struktura in
druzbena organizacija, Religija,
Etnifinaideniteta, Politicno
udejstvovanje, Skupinska ohrani-te- v,
Bibliografija) e objektiven
zmerno zadrian in snovno primer-n- o
zaokroien. Spretno se je izognil
vsakrSni politi6ni polemiki, ki je
tako zelo vidna v zapisih o Srbih in
Hrvatih, in napisal svoje v imenu
vseh ameriSkih Slovencev.
Po njegovem je danes v ZDA
250.000 do 3000.000 Slovencev.
Imena, ki jih povzdiguje nad vsa
druga ("v gospodarskem in intelek-tualne- m
smislu"), so seveda res
samo "eksemplarifina", kot to pravi
avtor sam, saj omenja ob Louisu
Adamicu samo бе tiskarja, zaloz-nik- a,
bankirja in ustanovitelja
dnevnika "Glas naroda" iz New
Yorka Franka Sakserja (1859-1937- ),
pogrebnika Antona Grdino, zdrav-nik- a
in kulturnega delavca Franka
Kerna (1887-- 1979), na drugem
mestu svojega sestavka pa samo
бе glasbenika in pesnika Ivana
Zormana (1899-1958- ), pevca in
glasbenega pedagoga Antona
Sublja (1899-1965- ), "katoli6kega
pisatelja" Karla Mauserja (1918--1977- ),
in dve slovenski Amerikanki
— pisateljico Katko ZupanCid
(1889-196- 7) in Anno P. KrasnOj ki
бе vedno literarno deluje kot
povratnica v Sloveniji in je bila
zadnja urednica "Glasa naroda".
Tveganost te vrste "primerov" v
enciklopediji, kjer je najti na drugih
straneh, v zgodbah o drugih narod-nostnih
skupinah skoraj prav vse
vidnej6a imena, kokikor jih opisana
skupina priseljencev sploh
premore, je na dlani. Brez nadalj-njeg- a
in brez kakrSnega koli rizika
bi bilo mogoce omeniti бе nekaj
velikih imen iz slovenske ameriSle
kulturne zgodovine (Ivan Molek,
Frank Mlakar, itd.), nekaj imen iz
vrste sodobnih slovenskih kultur-ni- h
ustvarjalcev iz druge ali tretje
generacije (Rose Mary Prosen,
John Modic, itd.), iz rodu torej, v
katerega spada tudi sam avtor
enciklopedifcnega porocila o пабИч
ljudeh. Vredno pa bi bilo, kakopak,
omeniti — prav tako "eksemplari-6no- "
— tudi neke пабе svetovno
znane znanstvenike, tehnike in
likovne umetnike, iz Amerike ki jih
ni vec malo.
Zanimiva je pi§ceva ugotovitev
(prebral sem jo z veseljem), себ da
so v zadnji bilanci razhajanja med
na6imi "katolicani" in "svobodo-miselci- "
ali "progresivci" v Ameriki
stregla јабапји slovenske narod-nostne
etniCne zavesti, ne pa
narobe. "Eni kot drugi zelijo
ohraniti dediббino, ki so jo njih
predniki prinesli iz domovine, in jo
hocejo prenesti na mlade rodove"
(str. 938).
Ko рјбе Susel o stikih пабЈп
ameri6kih ljudi s Slovenijo iz.
Jugoslavijo, omenja, da so ne-kate- ri
povojni emigranti proti tern
stikom, potem pa zakljuci s tern,
da vedina slovenskih Amerikancev
zavzema bolj zmerno staliS6e do
komunisticnega rezima. "Obiski
Slovenije... so bili za mnoge v
Ameriki rojene Slovence koristna
izku5nja, ki je v njih utrdila in
vcasih celo prebudila obdutek
pripadhosti" (str. 940).
V Bibliografiji berremo, da je
najbolj6a literatura o ameriSkih
Slovencih tiskana v sloven6cini in d
izhaja najbolja posamezna
"zbirka" gradiva o njih v vsako-letne- m
"Slovenskem (izseljen-skem- )
koledarju", ki ga izdaja
Slovenska izseljenska matica v
Ljubljani. Prav tarn je je tudi
zapisano, da hrani najvefijo in
najlaze dostopno zbirko doku-mentaci- je
o Slovencih v Ameriki
Imigracijski zgodovinski center pri
univerzi v Minnesoti u Minneapoli-su- ,
v Sloveniji pa Narodna in
univerzitetna knjiznica v Ljubljani.
V poglavju "Viri in raziskovalni
centri" opozarja enciklopedija (na
str. 879) na izseljenske centre v
Jugoslaviji: na prvem mestu je
Ljubljana, sledijoji Beograd, Sara-jevo
in Zagreb.
Joze Bajec: Slovensko
izseljensko casopisje
1891—1945
Knjigo je izdala Slovenska izseljenska matica,
Ljubljana 1980. 146 str.
Omcnjeno delu ni prvo izpod pcresa Jozeta Iiajca: ze v
Slovenskem izscljenskcm koledarju 1965 jc iztel clokuj
izcrpen preglcd .sloveiukega izseljenskega tiska po svetu
(sir. 225 —240). To je bil prvi poskits napraviti pregled nad
celolnim casopisjem, ki je izlmjalo v tujini. V uvoclu k
svoji novi knjigi Bajec 'navaja, kdo vse jc ze poskulal
pred njim napraviti pregled izseljenskega tiska, od Ivana
Midacka in Franka Zaitza do Ivana Molka. Nidoga
vsekakor ni bila lahka, saj je bilo teiko clobili podatke o
vseh listih, ki so kdaj izhajali pa prenchali ah se pojavili
pod novim nasluvom in podobno. Naiodna in itnivcizitetna
knjiznica v Ljubljani je po leiu J 963 piejela vec posiljk
slovenskega izseljenskega Cnsopisja v ZDA, dcloina po
posredovanju dircklorija Slovenskega narodnega doma v
Clevelandu in deloma po zaslugi posameznikov, ki so
hranili state izvodc casopisov in so jih bili piipravljcni
odsiopiti. Na pobudo Slovenske izseljenske malice se je
sestavljanja bibliograjije lotil Joze Bajec in v letih
1965—1970 v Slovenskem izseljenskem koledarju objavil
vec clankov o slovenskem izseljenskem tisku po svetu pa o brosurah in drobnih tiskib in podobno.
Talijanska senatorka i clanica
TKP Jelka Gerbec posjetila je
Ljubljanu torn prilikom izjavila da
ce na rezultat rasprave bltno
utjecati stupanj suradnje izmedu
socijalista i komunista koji su
zapravo prvi pokrenuli, јоб prije
Osimskih sporazuma, pitanje
zakonske globalne габШе Slo-vena- ca
u Italiji predlozili svoje
tekstove nacrta. Obzirom da su za
raspravu sada ponudena tri razli-6it- a,
a moze se oCekivati i Cetvrti,
патебе se pitanje ne bi li bilo bolje
kad bi se demokratske snage i
slovenska manjina prethodno
sporazumjele oko jedinstvenog
teksta nacrta tog zakona.
Gerbecova medutim, smatra da
bi u parlamentarnoj raspravi mogle
biti dobrodoбle razne alternative
koje nude pojedini nacrti, iako kao
osnova nece posluziti nacrt koji je
predloZila talijanska komunistidka
partija, jer to prvenstvo po parla-mentarnoj
proceduri za sada
pripada socijalistima, koji su prvi
izaSli sa svojim tekstom. Senatorka
takoder upozorava da ce za ishod
rasprave biti vrlo vazan eventualni
prijedlog zakonskog nacrta vlade,
odnosno demolyScana, ali nagla-Sav- a
da u bitnim pitamjima koja se
odnose na priznavanje slovenske
manjine kao cjeline, bez ob?ira da
li se radi o tr§6anskom, допбкот
ili videmskom podrucju.-f- - '.ниа1е
na priznavanje identiteta Slovenaca
i na ispunjavanje ustavnih obaveza
Zakonom protiv
diskriminacije
STOCKHOLM (Tanjug) —
Svedska uvodi potpuniju zaStitu
doseljenika, koji su, cesto izlozeni
diskriminaciji i raznim neprija-teljstvim- a.
Vladina komisija za
pitanja diskriminacije predlozila je
da se d'osada§nji zakon upotpuni
novim Clanovima koji ce sankcio-nira- ti
пибкапје i "upiranje prstom"
na strance, ili cijele grupe do-seljenika.
Druga znacajna novost jest u
tome б1о ce ubuduce javni tuzilac
podizati optuznicu u slu6ajevima
kada je neki stranac izlozen б1ка-niran- ju
zbog rase, boje koze,
nacionalnog i etnickog porijekla, ili
zbog njegove vjeroispovijesti. Po
sadaбпjem Zakonu, tuzbu je, u
takvim slucajevima koji su bili
veoma 6esti, podnosio sam
stranac.
Neprijateljstva protiv stranaca
su u posljednje vrijeme u porastu,
б1о se dovodi u vezu s ekonomskim
teSkocama Svedske.
U Svedskoj sada ima oko mili-jun- a
osoba koja su u prvom ili
drugom koljenu stranackog pori-jekla.
Medu njima je viSe od 40
tisu6a jugoslavenskih gradana.
JUGOSLAVENSKA IZLOZBA
MARAKAUBEOGRADU
U okviru obiljezavanja jubileja
40. godiбnjice ustanka i socijalis-ti6k- e
revolucije naroda i narodnosti
Jugoslavije, Savez filatelista
Srbije priprema za jesen opcejugo-slavensk- u
filatelisticku izlozbu.
Izlozba ce se, najvjerojatnije,
odriati u prostorijama Muzeja "25.
maj" u Beogradu.
uprpisotgatliedulii mnaankjainkaav, kkoommupmrosmtiisn.ece
Komunisti takoder smatraju da
je rjeSavanje pitanja slovenske
manjine u Italiji znafiajan korak u
daljnjoj demokratizaciji talijanskog
dru§tva i da 6e za konacni uspjeh
oko Zakona o globalnoj zaStiti
slovenske manjine biti potrebno
dosta dobre volje ostalih politickih
stranaka koje je na zalost do sada
nisu pokazivale u dovoljnoj mjeri,
б1о se medutim ne odnosi na
francusku, njemacku i retoroman-sk- u
manjinsku zajednicu u Italiji,
cija su prava korektno zakonski
zaSticena.
Za razliku od drugih manjina u
Italiji, za Slovence je karakteri-sticn- a
visoka svijest o njihovu
identitetu pa zbog toga Slovenci u
Italiji logicno zajtijevaju da se
zakonski zaStiti oCuva cjelo-kupno- st
i nepovredivost slovenske
zajednice na cjelokupnom mjeSo-vito- m
podrucju. A to гпабј u 35
opcina u videmskoj, допбкој i
trScanskoj pokrajini uz osiguranje
opstanka i daljeg razvoja manjine
na politickom, kulturnom, jezii-no- m,
socijalnom i privrednom
podrufiju. Zakon o njihovoj glo-balnoj
zaStiti bez sumnje je, uz
.utvrdene medudrzavne granice i
копабпо reguliranje teritorijalnih
pitanja izmedu obje zemlje, naj-znacajn- ija
postavka u dosadaSnjoj
realizaciji Osimskih sporazuma.
STANEPUCKO
DIJAMANT OD 148 KARATA
KIMBERLEY,' (AP) — кораб
dijamanata Boet Sonnenberg (40)
ргопабао je dijamant tezak 148
karata. Rekordno velik kamen
vrijedi oko 450.000 dolara. Iako je
ovaj samostalni кораб dijamanata
sada postao jedan od najbogatijih
ljudi svoje zemlje, odlu6io je da
nastavi traganje za dijamantima.
PRIZNANJESAVEZU
PRAVOSLAVNOG
SVESTENSTVA
JUGOSLAVIJE
U Beogradu je u petak
Savezu udruienog pravo-slavno- g
sveStenstva Jugo-slavije
игибеп Orden zasluga
za narod sa zlatnom zvez-do-m,
kojom ga je odlikovalo
PredsedniStvo SFRJ povo-do- m
uspeSnog trideseto-godiSnje- g
rada u socijali-sti6k- oj
Jugoslaviji.
Prilikom dodeljivanja
visokog drustvenog priz-nan- ja
istaknuto je da je
Savez svojim delovanjem,
pored ostalog, doprinosio
razvijanju bratstva i jedinstva
svih naroda i narodnosti i
nastavio vekovnu slobo-darsk- u
opredeljenost i
angazovanost patriotskih
sveStenika.
Prota Ratko. Jeli6, pred-sedn- ik
Saveza je zahvaljujuci
na priznanju podsetio da je
sveSteni6ko udruzenje
osnovano јоб 1889. i da je
obnovljeno odmah posle
rata.
NOTARIZED TRANSLATIONS
AND INTERPRETING IN OVER 70 LANGUAGES
361-030- 3
SUITE 11 05, 67 YONCF STREET. TORONTO. ONT. M5E 1J0 У
" -- t и
t '
' !
-
i
i
i