Nase Novine, November 21, 1985

              -- ™t; --44-r .~Vf,
"frti-Al- l №I
W 4
П
--Za slovenske fcx-alc-e
— - -- --
i r
NAJNOVEJSE
РРРРрМрВ6рРРРр1рНц1НГ' '
pvppppppppppFppZH? .ЈзрШ " HiflB' Х- - JV ррррррНВмрЖЗЖј! Vbk' л " ppppppppZBSSffi 1 -
РРРРРРРКРРРРлЕмРРЖкпу
lpppppPK&f ЈУрррННрррррррррш! тц§
kIppm р4рр]рррршррррррЖ рВРг
"1рррШГРРРркр'РЖРР£К&Р'Ш1цР1ЈлррЈУрррЈрРжРРШР№ваад1£
КИИИИиГЛШррррНг#№
Znani kanadski gledaliSki in filmski
igralec in pisatelj Gordon Pinsent je pri-prav- il
za CBC v septembru premiero tele-vizijs- ke
zgodbe "And Miles to Go" (Dolga
pot me §e caka), za katero je sam napisal
scenarij in v njej odigral glavno vlogo.
Naslov je iz znamenite pesmi ameriSkega
pesnika Roberta Frosta "Zimski vecer" in
pomeni: toliko je stvari na svetu, ki bi jih
se rad opravil, toliko zelja Se imam, toliko
dela me Se caka... Film je bil za nas zelo
zanimiv, ker je pripovedoval o poskusu
"Sole na kolesih" iz dvajsetih let v takrat
se odprtih predelih severno od Sudburyja.
Zelezniski voz se je pomikal na severni
progi iz ene divje samote v drugo in se
povsod ustavil za nekaj casa, v njem pa je
cakal ucitelj na vse tiste, ki so hoteli (in
zmogli) priti do njega iz svojih domovanj
v pustem goScavju. Solarji so bili Indijanci
in otroci lovcev pa priseljencev. Kot vidi-m- o,
je to bilo nekaj posebnega v zgodovini
kanadskega solstva, in delo ucitelja, ki je
zivel v Solskem vagonu s svojo zeno in pe-ti- mi otroci, je bilo tudi vredno najvecje
pohvale. Tega pozrtvovalnega in cutecega
posameznika — v filmu se imenuje Jack
Morrissey-j- e zivljenjska beda samotnih in
znanja zeljnih otrok v severnem Ontariju
globoko pretresla. Svoje delo je sprva se-ve- da sprejel, ker ni imel drugega, scasoma
pa ga je vzljubil — zaradi otrok, ki so ob
progi cakali na njega v snegu in dezju, in
zaradi osebnega zadovoljstva, ki mu ga je
dalo to njegovo clovekoljubno solmastro-vanje- .
V filmu so se mimo vsega drugega
vrstile tudi lepe slike kanadske severne
pokrajine. Takih filmov s snovjo iz resnic-neg- a
zivljenja malih ljudi bi si zelel se
vec. Zal so na nasi televiziji sila redek po- -
jav. — I. D.
Na Dunaju pripravljajo zanimivo raz-stav- o
"Avstrija in njcne manjsine", ki bo
potujoca in bo od junija do oktobra 1985
predstavljena v okviru "Wiener Festwoc-hen"- ,
potem pa bo obiskala se zvezne de-zel- e, morda celo sosedne drzave. Razstavo
pripravljajo znani znanstveniki na Duna-ju,
to pa po narocilu sledecih organizacij
narodnih skupnosti: Narodnega sveta ko-roSk- ih
Slovencev, Zveze slovenskih orga-nizacij
na Koroskem, Hrvaskega kultur-neg- a
drustva, GradiScasnsko-madzar-skeg- a
kulturnega drustva in Manjsinskega
sveta Cehov in Slovakov, skupno s Sloven-ski- m centrom na Dunaju. Cilj razstave je
prikazati vse avstrijske manjsine — avtoh-ton- e
in izseljence po letu 1945.
V Beogradu su je mudil kot gost znani
brazilski pisatelj Jorge Amado, ki ga v Ju-goslav- iji (tudi v Sloveniji) precej prevaja-jo- ,
med njegovim romani pa prednjaci
"Gabrijela kot cimet in nagelj". V inter-vjuj- u
za domaci tisk je med drugim pove-da- l, da je knjizevnostim juzne celine
skupno le to, da se literarno borijo z lako-to- ,
diktaturami, nepismenostjo. Sicer pa
odlocno nasprotuje oznaki "Juznoameri-sk- a knjizevnost", ceS da ta oznaka ne more
veljati za kakih dvajset drzav juzne celi-ne...
V Buenos Airesu je bil teden jugoslo-vanskeg- a
filma. V eni izmed osrednjih
dvoran so vrteli: Balkan ekspres, Cifra-mo- z,
Dve polovici srca, Mah na asfaltu, in
Udna leta izumiteljapolza, to pa je sloven-sk- i
film Janeta Kavcica.
V ameriskem tisku je imel velik odmev
clanek bivsega predsednika Richarda Ni-xon- a
v New York Times, ki opozarja, da
nekaterih, najpomembnejSih razlik med
Ameriko in Rusijo ne bo mogoce verjetno
nikoli odpraviti, da pa imata obe drzavi
skupen cilj: prezivetje. Nixon opozarja, da
bodo sedanja nasprotja trajala vec dese-tlet- ij
in da morata oba vodilna drzavnika
poleg ukrepov za zaustavitev oboroze-valn- e
tekme zaceti dialog tudi za politicno
razresitev nekaterih knznih zarisc, v ka-ter- e
sta vpleteni.
Devetnajsti Bitcf v Beogradu, vsako-letn- a
revija "novih gledaliskih tendenc",
ki se je zacela sredi septembra, bo videl
tudi kanadsko predstavo "Mein" gleda-lisc- a
Necessary Angel Theatre Co. iz To-ront- a.
Kot sem na tem mestu ze porocal,
je to delo multimedialna sahovska tabla
zivljenja in prihaja v Jugoslavijo z oceno
"najboljsega alternativnega gledalisca v
Kanadi".
Od 13. do 22. septembra je bil v Sydneyu
v Avstraliji Slovcnski teden, velika kul-turno-politic- na
in gospodarska priredi-tev- ,
ki so ji kot castni gostje iz Jugoslavije
prisostvovali tudi predsednik republi-skeg- a
komiteja za kulturo dr. Matjaz
Kmecl, predsednik Slovenske izseljenske
matice Matjaz Jancar in direktor Radia
Ljubljana Lenart Setinc. Tudi to dokazu-je- ,
da navezuje poslej Slovenija bolj siste-maticn- e
in bolj celovite stike s to sloven-sk- o
skupnostjo, ki se, zlasti v mlajsem po-kolenj- u, tudi sama zacenja vse bolj odpi-rat- i
domovi ni svojih ocetov, polna zani-manj- a
za njeno sodobno stvarnost. — Delo.
Na slovesnosti ob 40-letni- ci OZNje naj-avljen- ih
vec kot 50 voditeljev drzav ali
vlad. Racunajo, da jih bo do zacetka zase-danj- a
generalne skupscine ze 70, to pa po-meni,
da bi prislo do svojevrstnega naj-mnozicnejse- ga "sestanka na vrhu". Zase-danj- e
generalne skupscine se ze po tradi-cij- i
zacenjeprvi torekvtretjemtednu sep-tembra,
vecino drzavnikov pa pricakujejo
v oktobru.
Nadine Gordimer, pisateljica iz Juzne
Afrike, se je znova oglasila v podporo erne
vecine v svoji domovini, tokrat na straneh
torontskega Stara. V clanku z naslovom
"Belci se veselo zabavajo, vtem ko lezijo
crnci ustreljeni na cesti" nam sporoca, da
so v tej brezpravni drzavi v zadnjih 25 letih
odselili enega izmed desetih crncev, da so
lahko njihovo zemljo zasegli belci... Gordi-merjev- a
je tokrat tudi opozorila na nere-snic- ni
mit, ces da so angleski prebivalci
Juzne Afrike boljsi od Burov (Afrikaner-jev)- ,
ki so na oblasti. Pravi, da niso vsi Afri-kaner- ji
za obsedno stanje in za policijsko
pa vojasko brutalnost Bothjevega rezima,
da pa tudi vsi prebivalci angleskega pore-kl- a
ne bi jutri zavrnili apartheida, ce bi
jim to bilo dovoljeno... Leta 1983 je, po nje-ne- m
porocilu, Botha dobil med omenje-nim- i
belci vecino pritrdilnih glasov za
rsvojo zloglasno novo ustavo. Zarko Pstan:
dili
bet.
Torontski Globe and Mail in Star sta te
dni prinesla obSirna porocila o nagraje-ne- m
jugoslovanskem filmu "Oce na slu-zbene- m
potovanju" Emira Kusturice.
Film so vrteli, kot jeznano.vlnternational
Cinema, nazalost samo nekaj dni. Kanad-ski
kritika Jay Scott in Ron Base piseta o
filmu pohvalno, ceprav se ne strinjata s
tem, da je bil vreden prve nagrade v Can-nes- u;
predvsem hvalita njegovo iskrenost
in prijetno clovesko domacnost njegovih
likov. Ta jugoslovanski film je tudi na spo-red- u
23. Filmskega festivala v New Yorku,
ki poteka prav te dni.
V Trstu so organizatorji jubilejne 20.
Drageizdaliknjigo "SledoviDrage",v njej
pa Vinko Belicic, Vinko Oslak, Boris Pa-llor
in Alojz Rebula s svojimi dnevniskimi
zapiski pricujejo o zgodovini in duhu tega
"duhovnega parlamenta" slovenskih kato-liski- h izobrazencev. Ze veckrat sem izrazil
zeljo, da bi izhajali referati s teh priredi-te- v
nekje v tisku — da bi jih lahko spoznali
tudi drugi, ki na ta vsakoletni shod na Op-cina- h
nismo vabljeni. "Celovski Zvon"
imenuje Drago "vseslovenski duhovni
parlament", a zakaj rabi to besedo, mi ni-kak- or ni jasno. Zelja in resnicnost sta pac
dve razlicni stvari. — I. D.
V septembrski stevilki Celovskega
Zvona nadaljuje Bojan Stih svoje tehtne
in zalostne, obenem pa tudi prav vzpod-budn- e
objave za vse Slovence. V sestavku
z naslovom "Poraz ob stiridesetletnici
zmage ali Mir pod Smarno goro" izpove-duj- e
celo vrsto svojih in nasih sodobnih
skrbi, razpravlja o najbolj zgocih temah
nasih dni, in se nam znova predstavi kot
pokoncen, odkrit Slovenec in Jugoslovan.
Nekateri deli njegovega razmiSljanja so
vredni, da si jih izpiSemo in jih nosimo
pri sebi na svojih vsakdanjih poteh. Na
primer: "Bridko je to, ali vsa nasa du-hov- na
tradicija je setavljena iz samogovo-rov- .
V tisini in v noci ze stoletja ne poslu-sam- o
vec drug drugega, zato nam je hudo
in tezko..." Ali: "Na Slovenskem le se zani-cujem- o
drug drugega in bliznji, tudi prija-tel- j,
nam je izvir norcevanja in zaniceva-nja- .
Res je sicer, da bliznjega kdaj pa kdaj
hvalimo, toda v tej hvalnici je strup zavisti
in skodozeljnosti. Malomescanska in pro-vincial- na "miselnost" nas peha in potiska
v tisoc drobnih, a grdih dejanj, s katerimi
obremenjujemo zivljenje svojih bliz-njih..- ." — Branje Bojana Stiha je danes
nujnost za vse mislece Slovence vsepov-sod- !
Njegova literarna pricevanja zorijo v
klasiko na§ih dni. — I. D.
Kanadcani Wayne Arron, David Harel,
Peter Lauterman in Michael Spencer
bodo izdelali film o zivljenju Javaharlalu
Nehruju. Spencerju je nalozil to nalogo
Nehru Memorial Trust, film pa naj bi bil
koncan leta 1987, ko bo Indija praznovala
40-letni- co svoje neodvisnosti.
"Edino, po cemer bodo iz najrazlicnejsih
balastnih tiskov "nasega" casa ljudje cez
petdeset in morda celo cez sto let mogoce
se posegali, bodo prav resnicna osebna pri-cevanja,
predvsem pa lepa knjizevnost! Vse
drugo ne more racunati na kaj takega, to je
povsem ocitno ze danasnji dan..."
--r- Janez Rotar: "Prevec za eno zivljenje"
(Ljubljana, 1984.)
Porvsili otno start svet in na njegovih temeljih zgra-pr- a
taksnega.
X X X
Jaz sem tvoj bog, je rekla batina.
xxx
Clovek je nase najvedje bogastvo — Ce dela v tujini.
x x x
Zdruzimo nase nemodi!
x x x
Vioga delavskega razreda muje bila napisana na hr--
x x x
livimo v slabih dasih: paldki so nam zrasli dez glavo.
XXX
Najvcdja pokora je plodovit pisatelj brezjajc.
XXX
Kako najzadnemo odzadetka, ko pa smo ves das ho-di- li
ritenski9
И
Setinc (povabili
italijanski komunisti)
poshisalci
vprasali, de-lav- ci
tujini delajo
socializmom.
Nikakor mishmo.
delavci pred-rwst!j- e
odgovoril.
zaprli ljuden,
prepovedali tit-jin- o,
strazarski
bodeco prednost so-cializm- a?
Italija
pozabil, kapi-talistic- ni
drzavi.
upanje,
prisli
komunisti
dvorani nasmejali.
Valentin Polansek:
VSAJ SPET VIDI
Dobro
trav,
daje dosti golicav!
rekli
resni
macesni
slekli
Vsajjenja
bajka cvetenja,
jasno,
ziveli
varajocih blescav!
шшттшшт
TOLAZBA
Kakor hudo zimo
pozabimo,
ceprav mimo
utvare zaklenimo
verujmo v dober
KARANTANSKE (III)
dosluzil zadnja cesarja
vlaskem ujetnistvu.
Cutilje blizino groba
okrvavljenega Doberdoba,
dozivel domovine resilni
domaci plebiscit
ostal
s svojo drvarsko druzino.
borec
domacih gozdovih
koncu
kljukastega
mrtev narodni heroj
rodni zemlji.
Vnuk
boril
proti ljudem,
hocejo
pwwwvwvvv
"Nas tednik" Valentinu Polansku:
clovek sredine, bratstva, razume-vanj- a
za in mnenja drugih. Izzareval
je plemenito umirjenost in pripravljenost
za dialog s komer koli. vecalo krog
njegovih prijateljev..."
' " "" ' "4
' Bomaia
anekdota
Ko je Franc
so ga ne-k- oc
redova I v Vidmu se je
razjezil, ker so ga
ali jugoslovanski
v v skladu s
ne da so
nasi v tujini nasa
srduo To-da
ce hi in
hoditi na delo v
mar bi bili stci-p- i
z zico
Tudi ima svoje de-lav- ce
v tujini, je rekel Setinc
in za hip daje v
Ko pa je izra-zil
da tega ne bo vec,
ker bodo v ltaliji na
oblast so se vsi v
od srca
(D. M.)
SE
je,
da nic vec ni
ne listja,
so
in se tudi —
da nam bo
cemu smo
sred
nase reve
gre
del od nas,
vse
in cas!
шшттшшт
Oce je dva
svit
in
in je
Sin je bil
v
in ob
kriza
na
ne mara biti vojak,
da bi se
ki mir.
.v 4T,WllV4lV'U'
o
"Bil je
nazore
To je
p
meje
Cloveski
zvokov.
w
glas je poldan
CHAZAL
Lacen trebuh nima uses.
RABELAIS
)
— Dober dan, soseda! Ah
lahko, prosim, vtaknete vti-tni- co
v vasi kuhinji? Moj oce
se je odlocil za vardewnje pri
porabi elektrike!
и
H