Nase Novine, August 22, 1985

              лжИ-шс-М
Nakiaju kji'i so e konooala di uga se
luuia vojna Lvropi ).( poljnni pi i l'tea
Ijah se jo ii.i velieastnom boiovanju oh
40 1etnici majie bralo 25 (MM) ljtuli mod
njimi 9000 borcc Pnrodite je potekla
p.irku "Svodobo innuiu' ViIiMiakai Bol
te?ar b i v s i borec Zidankove brigade jo
oh tej priloJnosti rokol "Naj nikoli voe no
bo vojne si narodi sveta naj bodo srecni
v miru Nasa ojna in revolucionarna pot
ki so jo koncala na Poljani jo bila toka
a poplaoena bogatimi sadovi ki pome
nijo lepo cvetooo pnhodnost a vse jugo
slovanske naiodo in naiodnostj Slavnos
tin govornik jo bil tudi clan piodsedstva
SFRJ Static Dolam ki jo odki il spomonik
Svobodi in mini akademskega kiparja
Stojana Batica t.i spomonik pa simboli
na rapooono bonibo i katete wlotajo
golobi simboli mini
eccssm ngel Ih v tit re (C.lodalisoe
potrebnega angola) iz Toronta jo prvo ka
nadsko gledahs-e- e ki je bilo to dm povab
ljono na prestiznt jugoslovanski festival
Unci's Beogradu, in sicer mod 15 m 20
septembrom letos Omenjeno gledahsce i
so bo predstavilo Jugoslovanom in tam
kajs-nji- m tujim gostom nagrajeno pred '
stavo 'Mem' to pa je okspenmontalno
dolo
Kanadska eja PEh, rnednaiodne orga
nizacije pistaeljev in urednikov, je "adop
tirala" stiri zaprte pisatelje, za katere bo
skusala doseci oprostitev Ore za tajvan
skega novinarja in urednika Huanga Hua,
ki je bil leta 1976 obsojen na deset let
7apora, za novinarko Martho Kumsa 17 Eti-opij- e,
za jugoslovanskega romanopisca in
novinarja Adema Demicija, ki je bil obso-jen
na 15-let- ni zapor, in za Antanasa Ter-lackas- a,
pisatelja iz Litve, ki je v zaporu
od leta 1979 Clam kanadskega PEN so le-tos
pomagah osvoboditi ze dva pisatelja
— enega iz Vietnama in drugega iz Uru-gvaj- a
Predsednica kanadske veje PEN je
znana pesnica in pisateljica Margaret At
wood
Torontski dramatik John Krizanc, kate-reg- a "Tamara" zabava publiko v Los Ange
lesu ze enajsti mesec brez prestanka, je
napisal novo lgro (po razhcnih vinh) z na-slovo- m
"Potelenje", lgra jo pa gledahsce
Toronto Free Theatre in jo je se vedno
mogoce videti
Ceski pisatelj Josef Skvorecky, ki zivi v
Torontu, je bil predlagan za najvisjo ka-nadsk- o literarno nagrado, to fast pa mu
je prinesel njegov roman "Inzenir £love-ski- h dui" Skvorecky pise samo v svoji
rodm ceschni, njegova dela pa izhajajo v
prevodih Tako se je letos v Kanadi prvic
zgodilo, da bi za nagrado kanadskega gu-verne- rja bil predlozen pistatelj, ki ne pise
v anglestini ah francoscini, prvic je jav-no- st
zvedela, da so tudi pnseljenci iz dru-gi- h kultur vredni naziva kanadskega pista-lja- ,
a ce le njihova dela kaj veljajo Zivijo
v Kanadi, ustvarjajov Kanadi, pisejo o Ka
nadi — kako bi naj bill potem kaj drugega
kot kanadski besedni umetniki'
K ZAVEZNISKI ZMAGI
V Beogradu je bilo apnla znanstveno
srecanje o zadnjih operacijah za osvobo-ditevJugoslavi- je
Srecanjase jeudelezilo
250 visokih vojaskih voditeljev in zgodovi-narje- v.
Stevilni referati so opozonh na ve-li- k
delez Jugoslavije k zavezniSki zniagi
med drugo svetovno vojno
Zgodovinska dejstva potrjujejo, da je
bila narodnoosvobodilna vojska Jugosla-vije
za sovjetsko armado in amensko in
bntansko vojsko najmocnejSa med vsenu
drugimi vojskarrn protifasisticne koalici-j- e
Ze od zacetka vojne so na obmocju Ju-goslavije
nastala in se sinla osvobojena
ozemlja, edinstvena v Evropi Vseljudsko
gibanje jugoslovanskih narodov za osvo
boditev je omogocilo nastanek mocne ar
made, ki je konee vojne Stela 800 000 bor
ccv, medtem ko je lmelo vseh drugih 14
drzav, ne da bi steli osvobodilne sile v So
vjetski zvezi, okoh 1,275 000 borcev a svo
bodo
Taka je resnica, ki je ni mogoce ipodbi
jati in sama po sebi dovolj pove o deleni
Jugoslavije k zmagi nad fasisticnimi si-la- mi
osi.se glasi porocilostegasrecanja
SZJL%-- M
4Zm-M--М--
т1 г --Л~ —-- -
V Avstialiji jo lsla godovma Sloven
ic anglescini The Slownes lioin K.u
liesi Times Knjigo jo napisala Draga (Jolt
pi isoljeiika ki ?i 1 v Viktoi iji od lota 19Wi
daljo pi od torn je bila uciteljica vLjublja
ni Njena slovenska zgodovma a nas ml,i
di iod inui 256 stiani in oki og 350 ilusti a
tij jV.jsov a naiocilo Cooidinating Com
mittee of Slovenian ()i ganiations 111 Vk
loria PO Box 185 Eltham Vutona 3041
ustralia
A
T'B kanadsko dravno filmsko podje
tjo jo pravkai poslalo v filmske dvorane
novi film naslovom " Speaking Out I'e.i
ce ki sebujo odknte podobe 1 bojnih
. 1 st kanadskih 7en a mir Film sta obliko
ali Honnie Klein (ponamo jo po film u
Not A Love Storv) in 7n(irr; Nash (lota 1983
jo dobila oskarja a film If You Lo o This
Planet) v njem pa so posneti tudi rago
on s torontsko zdravnico dr I'isulo M
Franklin montrealsko politicno in oko
nomsko anahstko Solanges Vincent u
panjo Montreala, Marion Dewar in napo
sled se nano kanadsko knjizevnico Mar
gaiet Laurence Zndnja piavi v filmu ('(
jo mir subverziven, kaj je potem a bo
jo voljo' ojna''"
V so naso pozornost asluzijo novo too
nje konservativnc vlade v Ottawi 0 nasom
multikultunzmu in multikluturni politiki
de7eli Zaradi mocnih reakcij iz angle
$kih (in francoskih9) vrst na racun libe
ralne politike multikultunzma skusa novi
minister Jack Murta uveljaviti nekaksno
novo (ah staro9) parolo, ki pravi, da naj bi
bih vsi skupaj "najprej Kanaddam" in
sele potem vse drugo Definicij seveda ni
ponudil nobemh, zatorej je vse skupaj se
zelo zamegleno, ce je v ministrovem govor-jenj- u sploh kaj uporabnega 07 konstnega
za nas Bati se je treba, da ne bomo cez
noc lzgubih vseh tistih kulturnih pravic
ki smo jih kot pnseljenci dobili v Tru
deaujevem casu
janko messner
Para Daniel Ortega Saavedra
M01 Boq e postal svoiega angela in aprl
zrela levom Niso me poskodovah ker sem
bil pred Nim nedolzen
Danijel 6 23
teleks ronaldu reaganu iz managve
Pravkar sem stal v dolgem spalirju
na Avemp Bolivar
med Rumas de la Catedral
in hotelom Intercontinental
in cakal nan
zvecerilo se e ze
in za mojim hrbtom e
Banco de America
strlela ko posastna raketa
v oranzno rdece managovsko nebo
na vsem lepem nemir v kordonu
mladih sandmistk in sandmistov
rdecimi rutami 19 iuliа
ovitimi cez celo
hitro roke skleneo v venqo
Vienen '
in tisti hip sem ga zagledal
s svopmi oemi sem ga videl
iz razdale dveh all treh metrov
po njegovi zapnsegi za predsedmkd Nikaragve
pes
v spremstvu negovih osem tovansev komandanto.
in ministrov
in veselih vzklikov iz mnozice
brez goril
policaev 1 uniformah
in tistih v civilu
brez voldakov z ostrimi zobmi
v odprti belt sraici
brez varovalnega telovnika
in sem pomeril nanj
in sprozil
lies
Reagan ce ne verames
ti pos~liem kopio posnetka ah pa
se rasi vpiasa agente CIA
tudi ti so stall v spaliru
ceprav niso vzklikali
-- Mladje" Celovec
~bxsLLcG
Podoba danasnie
Nikaragve
Intcrvju Slovenskega vestnikazjankom Messnerjem
f ('(1 ( in ' n -- o 'I'.'ci.u 1. r jr '(-- ] t o! V ll I tf Li I'SVuii 'i ' j ( :n Jv4ri'.c t 'ifj.iflii lu pfP'i
'Jim- - Г mi Iv.iM'wn Kih pis.itf lt v i Лч1пт J uiu' Mi c if % t n" li{ ,li m spi ;n i i pr
" tl 1 1 I ' S I 1 f J O . П П ]',IT1 t Н ПМ1 till' I 11 1 Celovec, Avstrija
"- - In ves ta political plurali7tm
Itoualdu Kc.ig.inu se ne zadosca?
J M. Ne b ukH d 1 mu no ado- -
ма le tin poti nm jo kot col svet
w d 1 ji KMiutn in d.i so sandmisti
I'll). ipelj.ili olito tuko demokra- -
t mo da jih bol] n.so mogli To so
jnn jxitidili s- - objoktivni dopisniki- - opaov;iUi tudi tisti s kapitahsticne- -
ga ahoda Nikanagva je revolucij- -
ski svetilmk n~ samo zjh Srednjo,
ampak tudi a Ju Amenko N1- -
karagva i7vaza bomba?, banane in
klvavoonivepnroddarukjte—njeunpannjaejimSeemsatnnjeajtii
Clovek ne bi mogel, odkod £rpa to
ljudstvo, z?ive6e v hudem matcnal- -
nem ponruanjkanju, iakSen optimi- -
гет, taksen odprt ssmeh1 To je smeh
svobode po stiiidesetih letih suenj- - ta, .otaijenia br( cloveskega
dooitUis'.v a In Mnih ce!o n.i resnih ibi.ih pi co ;avnih gioenj Rea- -
f,aiioe Ami'i ke, ki da bo kakoi koh
pohodil.i komuiiiSticiH) lo ' v N1- -
1 aiagvi Da s torn niisli samo na po- -
'kado p()tav it( koloni ihnia svo- -
iiii koiu"ino so pi n 1 пл vmite
taksnea all dt UL,,icn£gti -- omoima,
ii iasno уччпи svetu Nepojmljivo
pa )e cLi se ecina diavljanov ZDA
dams se ne aveda, da imajo a
piedsednika ILitleria II Pr i je vpil
in l)iidsto lovil osabnim lmpen- -
listuriini gu-lo- m D'utsehland uber
illis in der Wtlt1 Drug, pa Mi smo
spct najmocnejsi1 Svet mora ubogati
Anui.ko' Kaksna bo vluda v Nika- -
iagi bomo dolocili ZDA1 — Pa
una taisti Reagan 20 miliionov lac- -
inh k.ikor je liacunala dravniska
koinisija Harvardske univer7e v
DA p:av te dm In vendai Reagan
lahko ok bruha na „komumsticno
lo", lesniec s t'Mn n? bo spremenil
In liubeen ]o mocnejsa od sovras- - ta
S V Kako to mislite — z ljubez-nijo- ?
J. M. Tako bil sem пл obisku v
najveCji teks-Uln- i tovarni v Managvi
Dr Geoig Hubmsr. vodja OED (Av-stnjs- ka
sluzba v dezelah razvoja), ki
,haja u katobskega dolavskegia gi-l)a- nia Lmu, mi je bil za tolmaea
N.i tiaku mwni i ini mteivju v
sptmsCini .n utmscini V njem pravi
lavnatel] to toratne da )o ie So-11- 1).
1 ilal i epiav i bil 1 niegova
last bombaidirati l.isitnimi letali,
ko so sandinibti e ascdh M magvo
Delavci pa so 10 po osvoboditvi s
so]im cnani пч1 otistili, popia-il- i,
uicdili stioi ' so astonj —
in takoj aci'h s piodukeijo Delav-i- e
ie da) v njci 1300, vendar se je
lavilo 200 od n 1 1 h piostovolino n.i
fionto' k men pud Honduiasom,
odkoder vdnajo Reaganovi klavci-kont- i.
Nikaragvo Je se kje kaka
veeja l)ubeon na sv otu ko ta, da
mladi seejo po otoju 1 ljubezni9
Pnpiavljeni so rtvovati svoje iv-lje- nie
1 ljubeni do svojih, do so-jeg- a
ljudstva
S V Po teh potrebnih primarnih
intormacijah iz zgodovine Nikara&ve
in iz Sandinove revolucije ter 0 se-danj- em
politicnem sistcmu v dezeli,
he mi oglasajo nic manj pomembna
vpiasanja: kako je tam s svobodo
tiska? Kaksen je odnos med uradno
cerkveno hierarhijo in cerkvijo re-ver- ev
na eni strani in na drugri od-nos
sandinisticne vlade do cerkvene
hierarhijo? Potem je tu se viirasanje
aHabetiacije in zdrav.tva. Pa vpra-sanj- e
Indijancev-Miskito- v in kontra-so- v,
posebno Iklena Pastora. V av-strijs- kih
lavnih obcilih clovek here
elo razhene vesti, ki si ponavadi
sevprek nasprotujejo. Prav v oau,
ko ste bili 7 eno v Managvi, je bil
tam tudi Uoroski novinar Prit7 Sitte
pn inavKUiaciji Daniela Ortega 7a
predsednika drzave in je nato poro-c- al
uredniku Kleine Zeitung v Ce-lov- cu
gro7ovita senzacionalna spo-nan- ja
o nesposobnosti in nedemo- -
Uratu nosti sedanje vlade o dolgih
rstjli pred prod.ijalnami ulr
VLKLSNICi: O NIRARAdVI
I Л1 i odgovoioni atni in od
.id ij p' Sittoiu Prijatelp so m,
1 poo '1 na ' sto novuunsko umaa-- n
10 v Kli uif utung 37 1 1485 Kaj
м mores pomagati7 Vprasmie jo
'iniiaj to cigave posle taksni ljud]e
opravljaio Od tiga je potem odvis-n- i)
tudi vpiasanie, kako pojmujejo
vobodo tiska N ipisano jt bilo 70
da no Ал jih sooznas po sadovih
Ka) naj stoi m ' Kloine jo menoj
skiegana ze od pi v h Koioskih kul-tuin- .b dm ko sem Stritlu oeital da
ie njegova novinaika nictoda ne-m- oi jlna te e kdo po resn.d in pra-vi.
1 kda] tipise kako besedo ko-1'- it koroskih S!o ncev , ti z.o na de
kjeikoli koga diugega, da se na isti
-- tiani pisem bialcev" lije gnojnico
po nasih pravicah In to se potem v
nasi lagani avstnjski diuzbi lmenu-j- e
„objektive Benchtorstattung" Kaj
bi vam pravil, saj vse to dodobra po-na- te
iz svoje novinarske prakse —
V Kladivu sem tega gospoda Fritza
Sittsja povabil na javno diskusijo o
danasnji Nikaragvi Prepncan sem,
da bo stisnil rep med noge — s
SUiitzJom vred
S V Spominjam se, da je dejal
tam dobesedno „Von Pressefreiheit
keine Spur".
J. M. Ce mislite na dnevnik „Pren-sa- ",
lmenovan od resnih novinarjev,
tudi avstnjskih v Managvi, PrenCIA,
ima ze prav. Vlada sandmistov kaj-pa- da ne more mirno gledati, da bi
razm Staberli, Reimanni in Stntzh
s senzacionalnimi neresnicami ogro-za- h
drzavno obrambo, gospodersko
stabilnost m notranjo varnost. Pren-r- a
ustviarja vzdusje strahu m ogro-aeno- ti. Samo dva pnmera- - Pod So-moz- om
si velika veeana ljudstva
sladkoija sploh ni mogla privoseiiti,
kakor v stan Jugoslavs 1 mnogi niso
vedeli, kaj je psenicen kruh. In ka-kor
je Tito na O9troznem dejal, naj
drzavljani jejo vec fizola, dokler ni
dovolj pogarie, so racionirah tudi
sandinisti sladkor, ker je Prensa za-gn- ala vik in krik, da ga m. In res
ga nekaj 6asa 111 bilo, ker so ga po-samen- iki kopicili v Tecah, da hi z
iiliin prekupcewili In tedaj je Pren-yl
se enkrat vskoula — v sluzbi psi-holosk- ega vojskovanja CIA — in га-- [
sala senzacmnalno la?, da dobivajo
sladkor na pike samo sandinisti. Dru-- gi dan pa, da je nieki poniembm(')
mozemski dravnik ,,ijavil". ,,Clo-.- k
ne moie zivcti samo od pol kile
sl-adko- rja na teden
Potem skibi Piensu se za Medju-goii- a
vsvikc sorte. Manja Devca ima
tam se mnogo bolj ,,notno" kakor v
nas Nedelji ah v NT prikazuie se
meraj tedaj, kadar Riagan lzvede
kak embargo рбетсг ali nafte lpd.
Danes se solzi, iutn potii, ljudstvo pa
kosmc vale v roke pa hajdi na ro-man- ja, da bi prestregh kako solzo ah
kapljo noja te troincene Device, ta-ko
da moia Tom.u= Borgc lzdati de- -
kut akeeptiramo oio ljudstva in
monost taksnih pnkazovanj, vendar
piepovedujemo odslej objavljanje
taksnih cudczev ч dotlej, da jib ne
piovon 111 potid: k itohska ceikev
(iroi m zdmulo. hi bi go
1 li.kl) Zilltflll
Shang-c- n k'ung.
kitaiski diamalik
(Dalje prihodnjic)
Siiin si ne hi :cleli s lohk
smm ztirom (V hi nuninko c-de- li
kai w zelimo
hramois la Rochefoucauld,
trancoski pisatel)