Nase Novine, July 02, 1981

              1y -- . 1 i1 ,1 rt,J, j( i £!'" ' --
J " , . , ,
I % 'I
J.' ,1
'Ч
ШМз!Ж1к MAY 6, 1981
I
Леса svo77 spoznanj in ugotovi-tev- o
uspehih ali neuspehlh sloven-ske
kulturne publicistike v Kanadi
pa bom llustriral s рогобИот o
Stiriletnem Izhajanju slovenskega
kanadskega mesednika "Dnevnik--Diary- ",
kl je imel tudi naslov
"Slovenski dnevnik-Sloven- e Diary".
V primerjavi z ameriSko se zdi
slovenska kulturna publicistika va
Kanadi zelo skormna. Vzroki za to
segajo v politidne in drulbene
razmere priseljencev iz 6asa pred
drugo svetovno vojno in so delno
tudi razumljivi zaradi samih velikih
razlik v Stevilkah Slovencev tu in
tarn. Glavni uradi slovenskih pod-porn- ih
in bratskih organizacij so
bili v Ameriki — v Cikagu, Jollietu,
Clevelandu in New Yorku. Te todke
so obenem in vsaj pribliino sluiile
tudi za politidne centre naSih Ijudi.
Sledili so kulturni domovi, dasniki
'in revije, zaloiniSke hiSe, in sploh
kulturne organizacije vsake vrste,
ki so se Sirile po vsej Ameriki.
Rastle pa so s hitrostjo utrjevanja
naSih priseljencev in Sirjenja njiho-vi- h
potreb iz zadetne zadasnosti v
ameriSko-slovensk- o bivanisko
stafnost. V tej primerjavi so se spet
izkazale slovenske naselbine v
Clevelandu, Cikagu, New Yorku.
V Kanadi iz istega 6asa ni
nobenega tiskanega dokumetna o
morebitni telji kanadskih Sloven-cev
po samostojnem kulturnem
izraianju, vemo pa iz zadnjega
dasa, da so naSi kanadski pri-seljen- ci
takrat vsaj enkrat nadrto-va- li
svoj list. Tudi ne poznamo
nobenega posameznega imena, ki
bi ga bilo mogode primerjati s
kulturnimi znanci iz Zdrulenih
driav. NaSi ljudje, ki so priSli sem s
trebuhom za kruhom, so bili skoraj
brez izjeme samo tovarniSki delavci
in teiaki na farmah in niso dvignilii
iz svoje srede enega samega
kulturnega samouka ali piSodega
samorastnika po Stevilnih zgledih
iz Amerike. Edina izjema, pa deprav
samo delna, se zdi v tern oziru
slovenska naselbina na ontari-jske- m
severu, v Kirkland Lakeu,
kjer se je okrog Vzajemne podpor-n- e
zveze "Bled" po letu 1933
oglasila zavidanja vredna gleda-HSk- a
in pevska kulturna dejavnost
in kjer je izSlo v petdesetih letih,
torej le po zadnji vojni, nekaj
Stevilk njihovega "Glasila".
V Kanado pa so prihajali ameriSki
slovenski listi, dasopisi in kole-darj- i,
med dasniki predsvem "Glas
naroda". "AmeriSka domovina" in
"Prosveta". Slovenci s te strani
meje so tudi vedkrat omenjeni v
slovenskem ameriSkem tisku iz
tega dasa, v vedji meri v drulinskih
in verskih koledarjih, in seveda Se v
proznem leposlovju, saj je , bila
migracijja naSih Ijudi v tistih dasih
med severom in jugom odprta In
stalno liva. Kanada je potem
zastopana vdnevnem in tedenskem
ameriSkem tisku tudi v rubrikah z
dopisl bralcev ali narodnikov.
Prvi slovenski dasnik v Kanadi je
izSel v ontarijskem Torontu Sele 15.
julija 1942 in je izhajal do 9. junija
1948. Imenoval se je "Edinost" in
se je predstavil najprej kot Stirinaj-stdnevni- k
in pozneje kot tednlk.
Zadel je izhajati v prvi vrsti zaradi
ielje, da bi kot slovenska publika-cij- a
pomagal vojnim naporom za
zmago nad nemSkim in italijanskim
okupatorjem Slovenije oziroma Ju-goslavi- je.
Na svojih straneh pa je
objavll tudi prvo slovensko kultur-n-o
publicistiko izpod peresa ka-nadskih
Slovencev. V njegovih
stolpcih nlso zbrani samo dloveSko
in narodno dragoceni srdni lizlivi
naSih kanadskih Ijudi, ki se preple-taj- o
z dolgim nizom njihovih izse- -
Ijenskih tegob, tu so tudi prvi
slovstveni profili posameznih Slo-vencev
iz najrazlidnejSih kanadskih
naselbin od atlantskega do paclfiS-keg- a
oceana, od ameriSke meje tja
do Yukona, pa najsi so oblikovno
Se tako skromnl in napisani z
okomo roko naSih preprostih Ijudi.
Prvi stavki z naslovne strani prve
Stevilke so se glaslll:
"Od naSe priselitve v novo domo-vin- o
Kanado prvikrat govorimo
naSo slovensko besedo v prvem
slovenskem listu "Edinost".
Na istem mestu je objavljen kratek
oris takratnega polotaja kanadskih
Slovencev:
"Preteklo je od 10 do 20 let, odkar
smo se preselili v naSo novo
domovino Kanado. Do 4000 Slo-vencev
in Slovenk je naSlo zavetje v
(tej) razprostrti deieli. Zaposleni
so najved v rudnikih, tovamah,
lesni industriji in dober del v
zadnjih nekoliko letih na farmah od
Atlantika do Pacifika...
V tern listu iz vojnih let so tudi prvi
kulturno zgodovinski orisi sloven-skih
skupnosti iz vseh kanadskih
provinc, kjer so takrat liveli naSi
rojaki, prve kulturne kritike, prvi
iivljenjepisi in intervjuji ali "obiski"
v obliki repotaz. Kot zanimivost naj
omenim, da je tu med drugim
objavljena tudi spretno napisana
zgodba o prvem slovenskem, ka-nadsk- em
vojaku, u prvi Slovenski,
ki je v svoji novi domovini dokon-6al- a
poklicno Solo in postala
bolniSka sestra, in podobno.
V istem listu je prav tako prvid v
kanadskem tisku spregovoril slo-venski
pesnik in pisatelj v pona-tis- u.
Z izpolnitvijo svojega poglavitnega
cilja, ki je bil zmaga zavezniSkih sil
nad naCizmom in laSizmom v
Evropi, je v prvih povojnih letih
priiel usihati — z drugimi deli lista
vred — tudi pritok kulturno zao-kroten- ih
dopisov. Razlogi za kon-6e- n
neuspeh te publikacije so
Stevilni in poveiini politidne barve;
tega, da je list sploh prenehal
izhajati, da je bila men da kriva
pretesna povezanost slovenskega
dela s hrvaSkim in srbskim delom
organizacije-zaloinic- e, kjer se je v
drugi polovici Stiridesetih let raz-pas- la
Slovencem prav nepotrebna
in nerazumljiva leviiarska skraj-nos- t.
Za nas je tukaj spet glavno
dejstvo, da so bolne politidne
razmere, ki niso bile nujno izrazito
slovenske, unidile prvi slovenski
list v Kanadi.
tal so se podobne, enako nevzdr-in- e
politidne vihre od takrat naprej
podile nad vsakim poskusom za
zmerni in prvenstveno kulturni
slovensko-kanads- ki tisk v pet-desetih
in Sestdesetih letih, in
segajo tudi v naSa sedemdeseta
leta. Po svoji obliki in vsebini so se
ti nepotrebni pojavi mogode tu in
tarn menjali, ohranili pa so svoje
bistvo, ki je v tern, da prepredujejo
vsakrSno plodno, izvirno in samo-svoj- o
kulturno slovensko publicis-tiko
med kanadskimi Slovenci.
S prihodom prvih slovenskih
izobraiencev — tistih, ki so zapus-til- i
domovino zaradi vojne takoj leta
1945, in tistih, ki so jo zapustili v
petdesetih ali zgodnjih Sestdesetih
letih zaradi stalinistidno zapetih
odnosov do posameznika, in sam
se priStevam med te zadnje begun-c- e
' potem pa Se tistih, ki so priSli
sem iz bolj oprijemljivih, materiali-stidnih
nagibov, poavto in po hiSo,
zaradi lagodnejSega iivljenja — je
bito pridakovati, da se bo poloiaj
kulturne publicistike v Kanadi spre- -
menil v korist slovenskega kultur-nega
Iivljenja med nami in v korist
oblikovanja samostojne slovstvene
podobe. To pridakovanje pa se je
uresnidilo le delno, po mojem v
talostno Skromnem obsegu.
Ker je v teh letih — vse do danes
— Se kaf naprej imela prednost
politidna akcija, se zdi, da ni bilo
ne dasa in ne primernega ozradja za
razmah kulturne publicistike, ki bi
imela svoje korenine v Kanadi. Po
zgledu predvojnega navezovanja
slovenskih Kanaddanov na politid-ne
na politidne in kulturne centre
drugje so se kulturni ustvarjalci iz
prve skupine povojnih priseljencev
vezali na Cleveland, Gorico, Celo-ve- c
in Argentino, v Torontu pa
ustanovili samo izrazito politidno
in organizacijsko spet meddrtavno
mesedno glasilo "Slovenska dr-iav- a",
potem pa samo Se versko
revijo "Bolja beseda". Za na vse
strani odprto kulturno publicistiko,
kakrSna je v navadi pri drugih
kulturnih narodih v svetu, za
kanadsko slovstvo, kritiko, esejis-tik- o
— po vzorcu argentinskega
"Meddobja", de hodete, ali pa Se
primernejSega zgleda trlaSkih slo-venskih
revij — tu spet ni bilo
nidesar. Zato se mi ne zdi n'tti malo
dudno, de poznamo iz tega kroga
samo Stiri, pet kulturnih imen za
uporabo v teh zapiskih, in tu sta
verjetno med najvidnejSimi Ted
Kramolc, pesnik in pisatelj, in dr.
Rudolf CujeS, esejist.
Za drugo skupino ustvarjalcev
omenjeni publikaciji nista vabljivi
ali pa sploh zaprti, to pa v skladu z
ozje zarisanimi uredm'Skimi pro-gram'!.
In tako je ta krog Slovencev
objavljal vsepovsod po Ameriki in v
svetu, v zadnjih nekaj letih tudi v
Sloveniji, samo v Kanadi ne. Zase
lahko navedem, da sem zaradi teh
in takih razmer tiskal svoja lepo-slov- na
dela v "AmeriSki domovini",
"Prosveti", "Glasu , naroda", pri
"Svododni Sloveniji" v Buenos
Airesu, v ljubljanski "Rodni grudi",
koledarju Slovenske izseljenske
matice, v mariborskih "Dialogih" in
prav gotovo Se drugje, kjer je kaj
mojega izSlo v ponatisu. Mnogi
drugi slovenski ustvarjalci po Ka-nadi
so v istem dasu ali povsem
utihnili ali pa se sploh umaknili iz
siovenske javnosti, in zadnjih
menda Se najved. Kot da so se
dolodeni nestrpni krogi zarotili, da
v Kanadi ne sme biti zmerne
slovenske kulturne publicistike —
v veliko Skodo slovenskega kultur-nega
prof Ha, posebej Se more-bitni- h
novih slovenskih ustvarjal-cev,
in v kulturno sramoto naSe
kanadske etnidne skupnosti.
V ta das spada razmnoleno
druStveno "Glasilo" Vzajemne pod-por- ne
zveze "Bled" ali "Bulletin",
kot so ga imenovali. Prva Stevilka
je izSIa aprila 1957 v Kirkland
Lakeu, to je med predvojnimi
izseljenci. Znani so Se trije nadalj-nj- i
priloin os tni snopidi, Zadnji
verjetno z datumom 3. aprila 1959.
Urednik Frank Radid je v svojem
prvem uvodniku in "Pogovoru s
dlanstvom" povedal, da izhaja ta
publikacija "za vedjo povezanost
med dlanstvom in na sploSno vseh
Slovencev v Kanadi". Pozval je
bralce:"...ne dovolite nikakor, da
se ta cvet naroda izgubi v tujskem
morju..." in izrazil ieljo, "da se
ohrani vsaj prva generacija na-roda".
(Nadaljevanje v pribodnji Stevilki)
IVAN DOLENC
AUSTRDA: POPIS STANOVNlSTVA
Protestno pismo
Koruskih Slovenaca
BEC (Tanjug) - "U odno-s- u
na popis stanovnistva
pripadnici manjinau Austriji
su gradani drugog reda sto
je ocigledno diskriminacija"
— piSe list koruskih Slove-naca
"Slovenski vestnik" u
povodu zajtjeva slovenskih
organizacija u zastiti prava
manjina u vrijeme popisa
stanovnistva u Austriji.
Slovenske organizacije u
KoruSkoj "Narodni savet" i
Savez slovenafikih organi-zacij"
uputili su nedavno
pismo saveznom kancelaru,
ministru unutraSnjih poslo-v- a,
predsjedniku koruSke
vlade i centralnom statis-ticko- m
uredu u kojem upo-zorava- ju
na povrede clana 7.
Buenos Aires (Tanjug) — Saop-5enj- e
bivSeg bolivijskog predsjed-nik- a
generala Huga Banzera da
uskraduje djelomifinu podrSku
svoje stranke Nacionalne demo-kratsk- e
akcije (ADN) §efu vojne
hunte generalu Garciji Mezi, navodi
promatrace na zakljuCak da je u La
Pazii neminovan brz obrt u bitci
ua vidM izmedu dviju glavnih vojnih
struja.
Banzerov potez morao bi izazvati
automatsku paralizu i raspad Me-zin- e
vojne vlade, a obzirom da se u
njoj nalazi viSe pristaSa i clanova
stranke ADN, medu kojima i minis-ta- r
vanjskih poslova Rolon Anaya i
ministar financija Tamayo Ramos.
Rezim "tvrdokornog" generala
Meze, koji se od puca u srpnju
1980. drzi grubom silom i represi-jo- m,
dozivio je time novi ozbiljan
poraz na unutraSnjem planu,
upravo u casu kad je ofiekivao dace
uspjeti da barem donekle smanji
teSku medunarodnu izolaciju i
i§cupa se-i- z duboke privredne
krize.
General Meza je, u рокибаји da
privoli americku administraciju i
јоб neke kljuCne zapadne zemlje da
priznaju njegov rezim, iz svoje
vlade nedavno iskljucio nekoliko
ministara izravno upletenih u Sverc
kokainom.
Ali, kako se uporno tvrdi u
raznim domatim i stranim krugo-vim- a
u La Pazu, "vanjski faktori"
su, u suStini, postavili uvjet da s
vlasti ode i sam Meza koji je, po
mnogo Cemu, oliCenje surovog i
Svercerskog rezima u La Pazu. Ti
"vanjski faktori" bili bi, prije svega
Arnerikanci, vecina zapadnih ze-mal- ja,
ali i za Boliviju uvijek
znaCajni Brazil, gdje se od poietka
nije povoljno gledalo na metode
Mezinog rezima, za razliku od
Buenos Airesa koji je podrzao i
pomogao риб.
General Banzer, koji se pojavlju-j- e
kao "umjerena nacionalisti6ka
snaga", "osoba od povjerenja" u
Washingtonu i u zemljama s voj-nim
rezimima na jugu Latinske
Amerike, dugo i uporno je "iznutra"
— u vojsci i u nekim civilnim
sektorima, u6vr§6ivao svoje pozi-cij- e,
tako se sada pojavljuje kao
najozbiljniji kandidat da preuzme
vlast.
Medutim, kako je sam nedavno
izjavio u Bostonu, Banzer se ovog
puta zeli "izbornim putem" vratitl
na kormilo Bolivije. Banzer, ali i
neki drugi utjecajni oficiri u tradi-cional- no
razjedinjenoj bolivijskoj
armiji, uspjeli su natjerati Garciju
Mezu da najavi povratak zemlje
ustavno-pravno- m poretku.
Meza je nagovijestio povratak
"bolivijskoj demokraciji", ali je to,
izgleda, bila samo njegova taktika.
Kao protuudar Mezinoj najavi o
takozvanom institucionalnom
otvaranju, uslijedilo je Banzerovo
saopcenje o "uskracivanju podr- -
drzavnog ugovora ukoliko se
popis od 12. svibnja bude
proveo onako kako je zamis-Ije- n.
Te organizacije sma-traj- u
da je u formularima za
popis njem.afiki i slovenski
jezik, tamo gdje su Slovenci
u pitanju, trebalo tretirati
ravnopravno i u rubrici
"kojim se jezikom sluzite",
pored пјетабкод izridito
staviti i slovenski umjesto
toga otvorena je rubrika
"ostali jezici", pa je tako
slovenski izjedna6en s osta-li- m stranim jezicima u Aus-triji.
To je protivno i odredbi
Drzavnog ugovora koji slo-venski
tretira kao autohtoni
jezik jednog dijela stanov-nistva
na teritoriju Austrije.
H0CEL1BANZER
ZAMUENIT1 MEZU?
Ske" zbog "upornih дгабака i
propusta rezima".
Banzer trazi "prelaznu vladu" i
izbore na kojima smatra da ce, s
obzirom da su ostale politifike i
sindikalne snage pretrpjele te§ke
udarce pod Mezinim rezimom,
uspjeti okupiti najveci dio centra,
umjerene desnice ("nacionalista") i
svih onih koji su protiv Ijevice, ali
zele da se u Boliviju vrati toliko
zeljena stabilnost.
Taj izuzetno vjeSti bolivijski voj-ni- k
i ро1Шбаг i njegove prista§e
zele iskoristiti "zal za mirom i
redom" i privrednom stabilnoScu,
Sto su barem donekle postojali u
vrijeme Banzerove vladavine od
1971 — 1978 i Cega se sjeiaju
mnogi Bolivijanci, usprkos cinjeni-c- i
da je to postignuto ogranicenjem
demokratskih sloboda i policijskim
redom.
Garcia Meza je, medutim, uzvra-ti- o
sazivanjem konferencije svih
vojnih komandanata koji su u
Cetvrtak saopcili da "podrzavaju
uspostavljanje demokracije koja 6e
omoguciti aktivno i stvarno'sud-jelovanj- e
svih sektora".
Da li je to podrSka Banzeru, ali
bez "likvidacije" Meze, teSko je
reci, ali je sigurno da su i Banzer i
Meza zaigrali na odluiujuce karte.
IS9ECE
NAS SSSACETI
(Nastavak sa st. 7)
Za izgradnju SAP Kosova brine se
cijela naSa zajednica. Svaka repu-blik- a
izdvaja znatna sredstva u
zajedmdki fond za izgradnju te
pokrajine. Ukupno cijela Jugosla-via
izdvaja svake godine oko 14.
hiljada milijardni starih dinara, a
rezultati te ogromne pomodi osje-daj- u
se na svakom koraku. Izgra-duj- u
se ne samo velika privredna
preduzeda nego i sva prateda
infrastruktura, tri i detiri hiljade
kilometara savremenih puteva.
DruStveni proizvod se popeo za
7,4%, Sto je za 14% iznad odgova-rajude- g
stepena razvoja za cijelu
Jugoslaviju. Dakle, dini se sve da
Kosovo sustigne prosijek razvoja
Jugoslavije, a to de se postepeno
postidi, jer smo svjesni da je to u
interesu cijele naSe socijalistidke
zajednice.
Prema tome, jedini "razlog neza-dovoljstv- a"
su neprijateljske pa-role.
Medutim, neprijatelji svih
boja, kako oni vani, tako i oni
unutra naSe zemlje mogu biti
sigurni da nas nede ni nadeti, a
kamoli destabilizovati. NaSa zajed-nica
je bezbroj puta dokazala da je
dvrsta kao granitna stijena. To de,
sigurni smo, dokazati i ovoga puta.
LUKAMARKOVIC