Nase Novine, June 15, 1983

              Шиц. ЦП Цдц J l.[l] null 1..Ц.1 in I И1Ш ijiug. Пи.ГИ I [ I I ПИШ.иШШШцшЈ! IllllObl, РД1ШШ11Ш Д1В1Ш№ЈјЖД'ШДЖ'ДД&'ЏЦЗДуЖ '№"'1
POMAGAJMO NA§IM
LJUDEI
Stevilo brezposelnih raste tudi v
na$i deleli, verjetno je le preskodilo
dva milijona. Med temi nesredneli,
ki so ostali brez zaslulka, mnogi
tudi brez brezposelne podpore, so
prav gotovo tudi naSi ljudje in med
njimi so morebiti tudi taki, ki imajo
manjSe ali vedje druline, enega, dva
ali §e ved otrok. Spri6o hudih
udarcev ekonomskih razmer nikakor
ne more biti dovolj, 6e list priseljen-ce- v
iz Jugoslavije samo pi§e o teh
naSih ljudeh in njihovih zdajSnjih
zadregah, tudi ne, 6e za vse to samo
i§6e krivce na vseh straneh. Prizade-t- i
6lani naSe etnidke skupnosti
potrebujejo takojSnjo ротоб! Eni so
potrebni denarja, drugi Specerije in
podobnih vsakdanjih potreb§6in,
tretji morda samo spodbudne brat-sk- e
besede, dane odupajo v svoji
osamljenosti in odtrganosti od "nor-mal
nega" zivljenja, ki te6e naprej
pred vrati njihovih sobic, stanovanj
ali his. Ali naj mar podakamo, da jim
priskodijo na ротоб s paketi Nemci,
kot se je to zgodilo ladnim v
Ameriki?
Pre] ko vse drugo potrebujejo
naslov (s telefonsko Stevilko), na
katerega se v stiski lahko obrnejo za
pomod. Radunajmo s tern, da se
mnogi na§i ljudje sami ne bodo
oglasili, ker so za to preponosni —
saj mnogi Se socialne pomodi za
mestne revele ne vzamejo, pa
deprav so upraviteni do drlavne
podpore. Odprimo svoje o6i in srce,
ozrimo se malo po svoji okolici in
njih poiSdimo sami. Poizvejmo,
6e$a so najbolj potrebni. Zalostno bi
bilo, 6e bi dandanes en sam otrok
naSih priseljencev ostal laden ali
brez najnujnejSega za svoj vsakdan,
kot se je to nekod le dogajalo v
Kanadi. Vsi vemo, da nas je tukaj
danes le dovolj in da nam povedini
ne ve6 gre ved za nohte, to pa
pomeni, da takSen potreben korak
ne more biti neuspeken.
Ta predlog pa bi veljalo uresniditi
dimprej. le zato, ker je prav mogo-6- e,
da se bo brezposelnost v deleli
§e povedala, z njo pa livljenjska
stiska priseljencev z otrok i.
Katera organizirana skupina naSih
izseljencev bo prva nekaj storila za
te obupane druline in posameznike?
I.D.
podlistek o
iz
V Sloveniji je 6.aprila габе! izhaja-t- i
v "Delu" podlistek z naslovom
"Cez Aflantik v partizane", ki pripo-vedu- je
o jugoslovanskih izseljencih
iz Kanade. Podlistek je napisal
AleksanderTadic na podlagi zbrane-g- a
gradiva in dnevnika, ki ga je pisal
Bozo Prpic, eden tistih, ki so v
najhujSih 6asih jugoslovanske zgo-dovi- ne skleniti oditi 6ez Atlantik v
boj za svobodo. Prve objave pripove-dujej- o
o odhodu prve kanadske
skuplne, v kateri so bili Nikola
Kova6evi6, Joso Sari6, Em II Vrkljan,
Stevo Serdar, Lazar Jeli6, Miha
Klobuiar, Luka Biljan in Bozo Prpid.
Odpluli so iz St. Johna — potem ko
jih je organ izirala britanska obveSde-valn- a
sluZba. "Tedaj nihfie izmed
osmih pogumnih izseljencev ni niti
slutil, kako dramati6ne trenutke
bodo preziveli na poti do cilja, proti
kateremu so se namenili", pi§e v
prvem podlistku.
V
"Z na5imi narodnimi pravicami le
desetletje slabo kale, ker takozvane
avstrijske diiavotvorne stranke ne
delajo demokracije za koroSke Slo-venc- e,
раб pa ustreZejo tistim, ki jih
s tezkimi denarji vzdriujejo in jim je
profit vrhovno na6elo, demokracija
pa deseta briga. Roko na srce: ali jih
koroSki Slovenci ne podpiramo kljub
temu? Se v njih ni ze zgubilo in
narodno odtujilo neSteto naSih roja-kov- ?
Tezka igra, ki ji, kot vse kaze,
nismo kos. NoCemo objokovati tov-rst- ne
slovenske usode na KoroS-ke- m,
spraSujemo se le, kdaj se
bomo копбпо zavedali, da naj bi bila
skupna poteza celotne slovenske
srenje na KoroSkem v ustvarjalnem
merjenju sil in v izvirnem prizadeva-nj- u
za enotni slovenski politicni in
kulturni jezik. In to vse zaradi
ohranitve slovenskega zivlja.
To postaja naS moral ni problem,
ki naj bi se ga resno lot i 1 i v interesu
dinami6nega osveS6anja kulturne
samobitnosti kot ohranitve lastnega
duhovnega Zivljenja s slovenskim
narodom v avstrijski druzbi..."
Janko Made,
v "Slovenskem vestniku",
Celovec
PomladvSloveniji
Koledarska pomlad je letos pri-nes- la
Sloveniji cvetofie zvonCke in
trobentice. Za6elaso se spomladan-sk- a
opravila. V Slovenskih, lendav-ski- h
in strehovskih goricah ter v
posavskih in doienjskih vinogradih
obrezujejo trto. V Pomurju se pri-pravlj- ajo
na setev sladkorne pese,
po vsej Sloveniji pa sadjarji obrezu-jejo
drevje, kmetje pa gnojijo zemljo
in orjejo. V pomurskih termalnih
toplicah, zlasti v Moravcih je bilo
polno gostov. Pomladno vzduSje je
tudi ob morju; na slovenski obali so
na vrtove in ploSCadi ze postavili
mize in stole, gostje se sprehajajo v
kratkih rokavih, najbolj vro6i pa so
se v zavetju nastavili toplim zarkom
v kopalkah...Vremenski napovedo-val- ci
pa svarijo, da bo morda te dni
Se snezilo in zmrzovalo.
Po"Delu".
Art Exhibitions:
Bibi Lencek:
LARGE SCALI
WORKS ON PAPER
New York, N.Y. — Bibi Len6ek, a
figurative artist who conveys strong
emotions in her composite rende-rings
of colorful images on paper, is
currently showing her recent work at
Noho Gallery, from April 26 through
May May 15. Lenfcek, who has also
shown at Leonarda Di Mauro Gallery
in New York city, and whose work is
in private collections both in the
United States and abroad, is exhibi-ting
six foot oil pastel drawings that
unite fragments of her experience
into a harmonious field of under-standing.
"I work with fragments — realistic
images on separate bands of color. I
select my images and colors carefu-lly
and gradually, out of the chemis-try
of their association, so that I can
evolve an integrated mood for each
piece", states the artist, Bibi
Len6ek.
NAJNOVEJ§E
Umrl je Anton Grad, avtor Velike-g- a
slovensko-angleSkeg- a slovarja, o
katerem smo poro6ali komaj pred
nekaj dnevi. Pokojnik se je rodil leta
1907 v Ljubljani, bil je profesor
romanistike, njegovo znanstveno in
strokovno delo pa je obsegalo
jezikoslovne razprave, udbenike in
slovarje.
V Ljubljani so pravkar izSle tri
knjige Louisa Adamica v sloven-ske- m
prevodu. Zalozba Borec je ob
85-letni- ci njegovega rojstva izdala
knjigi "Dinamit" in "Moja rojstna
dezela" (prvi6 v slovenSdini) in novi
prevod "Smeha v dzungli". Prevejal-c- i
so Bogdan GradiSnik, Branko
GradiS6nik in Rapa Suklje. Zalozba
se je za izdajo Adami6evih del
odlo6ila na pobudo odbora za
po6astitev tridesete obletnice pisa-telje- ve
smrti (1981). Sedanja izdaja
skuSa biti Cimbolj znanstveno pred-stavljen- a,
s spremno besedo, bio-grafski- mi
in bibliografskimi podatki,
karso pripravili Mirko Jurak, Jerneja
Petric in Joza Vilfan. Eden izmed
prevejalcev je ob tej priloznosti
povedal, da Adami5evo delo kale na
"neverjetni pogum neuklonljivega
vendar preudarnega spodbujevalca
laCnih in zatiranih mnoZic".
Pri isti zalozbi je istocasno izSel
najnovejSi roman Toneta Svetine
"Med nebom in peklom". Roman
tudi tokrat izhaja iz avtorjeve osebne
izkuSnje in zgodovinske resnidnosti,
slika pa boj proti faSistifinemu
nasilju na Primorskem. Delo je
posvefieno tudi liku matere, ki je bil
v tovrstni literaturi doslej premalo
prikazan.
ZA ODPRTOST SLOVENSKEGA
KULTURNEGA PROSTORA
Ob6ni zbor slovenskega centra
PEN, ki Steje sedemdeset 6lanov, je
napovedal Sestnajsto mednarodno
sre6anje na Bledu (od 17. do 20.
maja) pod naslovom: "Resnifinost
sveta in umetniSka resnica". Zbor je
med cfrugim zavzel odlodno staliS6e
zoper omejitve pri prehodu mejo in
za odprtost slovenskega kulturnega
prostora. Clani so Se protestirali
proti silno zviSanih poStninam za
poSiljanje knjig in revij v tujino.
"LETO 2000 IN POTEM"
V Sloveniji je izSlo v medzalozniS-k-i
zbirki 2epna knjiga Borlsa Grab-narj- a
"Leto 2000 in potem". Gre za
delo s podro6ja futurologije, za
poskus znanstvenega in utop!6nega
razmiSljanja o Sloveniji cez kaki dve
desetletji, izhajalo pa je pred 6asom
v "Delu" kot podlistek in vzbudilo
zivahne odmeve, pripombe, spodbu-janj- a
in zavra6anja. Marsikdo si ga
hoce shraniti v svoji knjiznici in
ponovno odpreti ob napovedanem
letu.
"EVA" — NOVI SLOVENSKI FILM
V Cankarjevem domu v Ljubljani
je bila 18. marca premiera sloven-skega
celoveCernega f ilma "Eva". Po
scenariju Ane Rajh je film rezlral
Franci Slak. "Eva" je pointimljena
pripoved o zenski, ki je po nesreCni
smrti moza ostala sama z dvema
odra§6ajo£ima otrokoma.
April 27,1983, NASE NOVINE --9
i
UMRORAKON.
MASONICICH
Javljamo drugovima i prijateljima
tuznu vijest da je naS dragi stric
Rako N. Masonicich umro 9. januara
1983., a sahranjen 12. januara na
Vudmir grobtju u Detroitu.
Pok. Rako je roden 9. oktobra
1900. godine, u Gluhom dolu, Crna,
Gora. Kao mladid udestvovao je
1918. godine u Omladinskom pokre-t- u
u Cmoj Gori za ujedinjenje
Jugoslavije.
U Ameriku je pok. Rako doSao
1920. godine. Najprije je obavljao u
Minesoti teSke rudarske radove, a
1924. dolazi u Detroit, gdje se
zapoSljava u Ford Motor Co. i tu
ostaje sve do odlaska u penziju.
UCestvovao je u krvavim Strajkovi-m- a
1936. godine. Borio se za uniju i
veca prava radnicke klase. Uvijek je
pomagao naprednu Stampu i organi-zacij- e.
Izasebepok. Rako N. Masonicich
ostavlja suprugu Ljubicu koja se
veoma starala o njemu. Veliko joj
hvala za svu paznju koju je ukazivala
naSem dragom stricu.
Umjesto cvije6a na grob pok.
Raka, daruju u fond lista: Savo
Radulovic $20.00; Margita Radulovic
$20.00 i Ana Prpi6 $10.00.
Neka je vje6na slava naSem
dragom Raku Masonicichu, a njego-v- oj
mnogobrojnoj familiji u Jugosla-via,
naSe iskreno sau6e§ce.
U ime bra6e Sar6evi6,
Nikola §ar6evlc
Farmington, Mich.
NIKOLAI.
MASONlClC
Primili smo tuZnu vijest iz Crne
Gore da je 19. marta o.g. preminuo
Nikola Ivov Masoni6i6, u 87. godini
zivota, a sahranjen je 21. marta, u
porodi6noj grobnici, u Gluhom
dolu.
Kao vrlo mlad, Nikola stupa 1914.
godine u crnogorsku vojsku i u6es-tvu- je
u radu protiv austronjemafikih
zavojeva6a. Istakao se svojom bistri-no- m
i hrabroS6u, pa je dodeljen
Stabu kneza Petra, kao njegov Ii6ni
ordonans. Zatim sa Stabom crnogor-sk- e
vojske odstupa preko Albanije i
stize u Italiju.
Godine 1918. pok. Nikola jedoSao
u Ameriku, u potrazi za poslom.
Najprije je radio u Butte, Montana, a
zatim odlazi бак u Alasku, gdje je
radio na zeljeznici. Prilikom jedne
eksplozije bio je povreden i ostao
90% slijep. Kasnije dolazi u Milwa-ukee,
Wisconsin, gdje se dugo
godina lijeii.
U Milwaukee se ик1јибије u
prog res ivni narodni pokret. U dani-m- a
drugog svjetskog rata aktivno
saraduje u "Slobodnoj гебГ. Sa
Mirkom Markovi6em i ostalim dru-govima
u£estvuje u organizovanju
Vidovdanskog kongresa, kao i Sve-slavensk- og
kongresa. U toku rata
sV6e se u prikupljanju pomo6i od
rata postradalim narodima Jugosla-vije.
Posljednjih trideset godina, pok.
Nikola je bio potpuno slijep i vrijeme
provodio kod svojih seljana, u
Cheklica Union City, Mich., kao i
ovdje kod nas, u Detroitu. Posje6i-va- o
je Jugoslaviju vi§e puta, a
posljednjih pet godina ostao je
tamo, kod svojih sinovaca koji su
brinuli o njemu.
U spomen na pok. Nikolu saljemo
бек od $25.(№ u fond "NaSih novina.
Neka. je vjedna slava пабегг? strtcu
Nikoli, a njegovim sinovcima u
Jugoslaviji naSe iskreno ваибеббе.
U ime bra6e Sar6evi6 i ostal iri
Gluhodoljana iz Detroita
Nikola SarceviC
Garmington, Mich.
V
ш