Nase Novine, June 27, 1985

              MAJJVO W
llvoz orozja v afnske drzave juzno od
Sahare. ki jih je po porocilu КЛО hudo
prizadela lakota. so jc It1 a sponanje
zmanjsal. V zadnjih letih se ohranja na
ravni okoli 2,5 milijarde dolarjev na leto
List African Business, ki se sklicuje na
stoekholmski institut SIPRI, pise, da so
najvecji uvozniki orozja Ktiopija, Angola.
Nigenja in Sudan, ki so za oborozevanje
porabili po dobnh sto milijonov dolarje
Sled i jo Jim Somalija. Kemja in Zimbahve
iTanjuui
Pred koncem lanskega li'ta ponouio na
grajeni slovenski pisatelj Ivan Pot re pise
nov roman, katerega je naslovil "Tesnoba
in upanje" I'ravi da je to roman njeguw
generacije. ob robu pa vseboval tudi to.
kar je sam dozivljal "Nasa generacija je
lista, ki upanja nikoli ni rzgubila To je
prizadeto pisanje. a so je malo avloklo.
.aradi bok'.ni. " Potrrev no i roman bo
lscl pn Slovenski matin
' traskem oem listu ' jo i.sla po
hvalna ocena zadnje. ze tretje pesniske
zbirke Zdravka Jelmciea Nepodpisani av
tor reconzije mod drugun pravi. "'.Jehnci
ceve pesmi niti po v.sebini n it l po je.iku.
slogu, obliki in zgradbi nimajo namena ko-raka- ti vstric z najnovejso pesnisko modo
Zato pa niso nic manj moderne. Pesnik iz-poved- uje tisto. kar obcuti, elegijo. domo-tozj- e
ali pa protest. Preprosti slog naprav-lj- a
pesmi dostopne sirokemu sloju obcin-stva- ,
vziga domoljubna custva, vendar
brez prisiljene udarnosti in izzivljanja v
geslih. Ocenjevalei njegove umetniske za-puscin- e,
ujeti navadno v dolocene ideolo-sk- e
modele, pri vrednotenju njegove us-tvarjalno- sti
prav zato ne bodo imeli lah-keg- a
opravila..."
Na nedavni okrogli mizi o enotnem slo-venske- m kulturnem prostoru v Novi Go-ri- ci je izjavil Ciril Zlobec za CJ ZKS: "V
zadnjem casu pogosto obravnavana tema,
pojem enotnega slovenskega kulturnega
prostora, je ocitno zasla v zagato. Morali
bi ji dati konkretno vsebino. S tern poj-mo- m
zdaj sarimo in mu tudi ocitamo neu-strezn- o
sintagmo. Moramo pa se zavedati
— in se v tej zavesti obnasati — da je le
kultura v najsirsem smislu pomenu tista
sila slovenskega cloveka, ki ima kohezivno
moc znotraj maticne domovine in zunaj
nje..."
Vidiieisa
slovenska
Letos sc jc Vihi bolc pn-pravi- la
a prcdsl.iviic svojih
novih filmov na berimskem
testivalu V апкЧсчш in ne-msCi- m
jc ponudil.i mform.i
tivno brosuro (Milan I juhu )
ii slovenski kulturi 111 flllllskl
pioi.voilnji m o lilmih, ki
smo jih na lilmskcm scm-nj- u
pok.iah c prcjsiij.t le
ta Slcdijo opisi letos nk;i-zam- h
filmov l.jubcen, No-benn.son-ce,
I.eta odlocitve,
Vcsclo gostiivanje. Kaali so
jih na video kasetah v harvno
zelo dobri rcpiodukciji Z.i-niman- ja
je hi!o kar piece],
zlasti za Ljulc7en, vendar bo
treba v reklamiranjc nasc
proi.voilnje vloiti vec sred-Me- v,
tako kot .so na pnmer
letos napravili Avstrijci, ki
imajo svoj oglas v vsaki ste-vilk- i
uradnega Dnevnika, oh-javlja- jo
clankc o svojih lil-mih,
skratka, so zivo pnsot-ni- .
V primcrjavi njmu je
Jugoslavia, ki ima vciular
tudi dohre filmc, sramezljivo
v ozadju
Drugo, kar je iigodno v
zvei z Vibo, jc sporoCilo
njenega prcdstavnika, da ho
do konca pomlaili tu izSla
pndakovana angleSka knjiz.i-c- a
o razvoju slovenskega fil-m- a
od zacictka do zadnjih
filmskih del. T'ckst zanjo je
napisal znani amcnSki kritik
Ronald Holloway Viba je
sofinancer te, za pred.stavitcv
naSega filma j.vetu zelo po-memb-ne
edicije, ki bo na-prod- aj
tudi doma
VLADIMIR KOCH
sloverxsteie
Na boogrnjski 1'iloof'ski I'akulteti bodo
kmalu odprli novi katedri za stirilotm stu
dij kitajskega m japonskega jeika in knji-zevno.s- ti
Vsako leto se .a lakultelm pouk
toh dveh daljnovzhodnih eikov prijavi
po 'M) po 40 studentov
Lit o Au.ehwitu bo ZHN ka.mvo de-janje
- tako poslanci vseh treh strank Ko-hlov- e
koalicija VDV ('SI' in FDP v svojem
koniprornisnem zakonskem osnutku. ki ga
bodo stranke predlagale Bundestagu Po
tej resit vi anikanje zhH-ino- v nacisticne
.strahovlade steer tie bo postalo novo ka
nivo dejanje. pac pa bo javnt toziloc ven-darl- e
moral vloziti to.bo proti osebi all
osebam. ki bi zaltle spomin zrtev nacistic
nega terorja Ce bi pa sorodniki nacistic-ni- h
zrtev nasprotovali tozbt, potem bi jo
toilec umaknil Zanimivo je. da ta kom-promis- ni
predlog zakonskega osnutka v.se-buj- e
I'ormulaeijo " Kdor je l.gubil zivlje-nj- e
kot zrtev nacisticnega ah kakega dru
gega nasilja ah samiotv.olje " (Po "Delu")
V Sempasu na Gonskem je .nova zacela
tradu-ionaln- a revija pevskih zborov "Pri-morsk- a
pojc" Ta mnozicna kulturna pri-redite- v.
ki sta jo letos ze se.stnajstic orga-nitral- a
Zdruzonje pevskih zborov Pri-morsk- e
in Zveza slovenskih kulturnih dru-te- v
iz sosednje Italije in je zato ena naj-pomembnejs- ih
manifestacij utrjevanja
enotnega slovenskega kulturnega prosto-ra.
je bila letos posvecena 40. obletnici
zmage nad fasizmom in nacizmom, na njej
pa nastopa kar 4000 peveev. d-lan-ov
pri-blizn- o
120 zborov in skupin iz vse Primor-ske- ,
med njimi pa vec kot tretjina sloven-skih
zborov iz sosednjih italijanskih kra-je- v.
Revija "Primorska poje" se bo kon-eal- a
21. aprila.
To, kar imenujemo nak-Ijucj- c,
ni in ne more biti nic
drugega kot neznan wrok
znane posledicc.
VOLTAIRE
Duhu ni mo%o?e popisati s kredo
ah z uglcm
Valentin Cundnc.
skncnski pesnik
&Зб у ; (НЛАШШ " '
' ':
PETA STEVILKA
Pnpovedne proze, ki bi utegnila pove-cat- i
.stevilo narocnikov in zagotoviti daljsi
obstoj revije, se vedno ni na spregled, na-daljuje- jo
pa se strani dobrih, celo imenit-ni- h
esejev in recenzij.
Uvodno razpravo o Urbanu Jarniku je
j)rispeval slavist in pesnik Erik Prune. Ob
200-letni- ci rojstva tega koroskega pesnika
opozarjaslovensko literarnozgodovinona
to, da naj popravi svoj odnos do knjizev-nost- i
slovenskih pokrajinskih ustvarjal-cev- .
Viktor Blaziec tokrat zastopan z raz-pravo
"Oidipus in Antioidipus", tema te
napete analize pa je seveda oblastnistvo
in njegova zloraba. Okrog te osrednje fe-me,
ki bo verjetno ostala znacilna za CZ,
se vrtijo tudi Se nekatere druge objave iz
te Stevilke. Taksen je urednikov uvodnik,
takSno je nadaljevanje Messorijevega "O-kostnja-ka
v omari Zahoda", takSna je za-kljuc- na misel nadaljevanja (in koncajpre-vod- a
SimoneWeilove, isto podobno pa
se potem nadaljuje pri dnevniku Alojza
Rebulc, intervjuju s slovenskim pisate-lje- m
Tomom Reboljem — da, celo drama
Andrcja Capudra "Medeja" (tukaj je ob-javlje- no
drugo dejanje) se dviga in pada
ob tej cloveSki strasti in njenih posledi-cah.- ..
In nic manj udarna ni pesem Milene
MAKK TWAIN:
Twainova knjiga "Huckleberry Finn" je
v nekaterih kanadskih solah na listi pre-povedan- ih
knjig, ker baje rasno ponizuje
ernce. To so si izmislili tisti, ki leposlovja
ne znajo brati, saj jih moti veekrat omc-njen- a beseda "crnuh" (nigger), ki pac v
realisticnem delu Twainovega casa ni mo-gl- a
manjkati. Ti ljudje ne poznajo pojma
literarne ironije in tudi ne vidijo, da je
pisatelj vseskozi pravicen v svojih upodo-bitva- h crnskih znacajev, in Se vec: na nii-hov- i strain je, ko pa verno prikaze njihov
trpljenje in pove, kaj pocenjajo z njimi
belci
V obrambo Twaina in njegove demokra-ticnost- i
izhajajo te dni v tisku vedno nova
odkritja. ki nam dopovedujejo.da cenzorji
njegovih knjig nikakor nimajo prav. Tako
smo pred nekaj dnevi zvedeli, da je Twain
financtral solanje WarnerjaT. McGuinna,
enega prvih crncev v ZDA, ki so koncali
pravno fakulteto na Yalu Najnovejsa pa
je ta. ki pravi. da je Twain v svojem pismu
neki mladi PYancozinji izpovedal svoje
prepircanje, da bela barva Bogu ni bila
najljubsa. Pismo je iz leta 1909 in govori
o Kristovi mater' Mariji, ki po njegovem
tudi ni imela bele koze.
"...v njenem casu je prebivalstvo sveta
stelo ne vec kot tisoc milijonov. Niti ena
desetina ten ljudi ni bila bela. Kaj ti pove
ta podatek?" vprasuje Twain. "Danes je
na svetu tisoc petsto milijonov ljudi", na-daljuj- e; "tisoc in sest milijonov teh ljudi
jcbarvnih — dvetretjini cloveskerase..."
In potem nadaljuje: "Moje mnenje je,
da je ena barva prav tako sposljiva kot
druga;barva koze ne pomeni nic vaznega,
nic bi stve nega. Vsaj zame ne. Z Bogom
pa je drugace. On si o belcih ni mislil kdo-veka- j.
Njemu so bili barvni ljudje ljub-si...- "
'Ш Ш
ali
Mcrlak (L)unaj) z naslovom "Mister Uni-versum- ",
morda napisane v Orwellovem
letu 1984. ko pa razglasa njen zadnji del:
"Ce spregovoris, si mrtev, (ce obtozujes, si
mrtev). Svoboden je le molk. "Merlakova
ima v tej stevilki se tri druge pesmi, in vse
so moderne in polne originalnih odzivov
na nas cas, ki ga mnogi imenujejo "apoka-lipticnega- ".
Nekaj miru zanesc med te strani zapis
Ccneta Avgustina z naslovom "Polde Mi-hel- ic
— slikarodmirajoteslovenskevasi";
revijo krasijo stiri barvne reprodukcije
del tega romanticnega naivca. V zadnjem
delu beremo esej Andreja Capudra "Ed-ward
Kochek — pesnik jaza", Eranccta
Plibernika oceno Pavckove pesniske
zbirke "Dcdiscina", Jancza GradiSnika
razmisljanje o knjigah Brede Smolnikar
(Balada o divjem mleku, Otrocki, zivljenje
tece dalje, Mali mozaik imen), naposled
pa se Valentina Inzka porocilo "Ob 10-let-n- ici
izhajanja publikacije 'Skupna Koro-ska'- ".
Z redkimi izjemami je to prav zahtevna
vsebina, ki terja od bralca precejsnjo
mero studiozne koncentracije. Za povprec-neg- a
narocnika, ki sodobnega slovenskega
bralce
w
Programiran ucbenik
za samoucenje
Slovenscina
za anglesko
govorece
I f3
inilo je vec kot leto, kar je pri
Zalozbi kaset in plosc RTV Ljub- -
ffl Ijana izsel programiran ucbenik
4 id siiiiioucenje siovenscine oio- -
_fc. vcnsdina-Slove- ne. namenien
ljudem z angles'kega govornega podrocja. Ucbe-nik
so pnpravih profesorji na Delavski univerzi
Boris Kidnc v Ljubljani po sistemu 2000 S, ki
si je doma in po svetu pridobil sloves enega naj
holjsih, ce ne najholjsega sistema prOgramiranih
tecajev za samoucenje jezikov
Programirala ga je prof Manja Skrubej.
Slovesna promocija ucbenika. ki jo je posnela
tudi televmja, pa je sla nezapazeno mimo javnosti
in, zai, celo zdaj, po letu dm. je videti. kakor da
ucbenik sploh ne hi izsel.
Pa je skoda!
Kajti gre za delo', ki se ga nikakor ni treba sramo-vat- i
in bi zasluzilo vec pozornosti Marsikateremu
potomcu slovenskih izseljencev iz anglesko govo-reci- h
dezel ali komu drugemu, ki bi se rad naucil
siovenscine, hi se lahko izpolnila zelja, ko hi
vedel, da tak ucbenik sploh obstaja. Licen kom-ple- t
v rjavem koveku vsebuje 12 vocnih kaset.
ucbenik v dveh delih in zvescic s slovarjem in
vajami. katerih zvocne posnetke najdemo na ka-setah
Ze na zunaj estetsko oblikovana oprema
knjig z ovitki v crni barvi, na katerih se z rjavimi
naslovi ponovi barva koveka. nas se bolj presene-ti- ,
ko vzamemo v roke ucbenik z barvno fotografi-j- o
Bleda na platnicah. Prvi dve strani znotrai
ucbenika prikazujeta stiri barvne posnetke sloven-sk- e
pokrajine, kakor da gre za turisticni prospekt
in ne za resen ucbenik. Sele tretja stran nosi
naslov ucbenika in kitico Presernove Zdravljice v
slovenscini in angleS&ni — kot v pozdrav in do-brodoSli- co
zadetniku.
Ucenje samo spet ni suhoparno ponavljanje
jezikovnih in slovnicnih vaj, saj vsaka od dvajsetih
lekcij uvodoma v angle$£ini predstavlja nov de-Ice- k
Slovenije, njenih znaCilnostiv ljudi, nacina
zivljenja.
Vse to ponazarjajo kot vinjete skrbno izdelane
ilustracije Jelke Godec-Tomsi- c, tako da zacutimo,
kako ucbenik kot celota ni le pretehtano in visoko
strokovno delo, ampak da se strokovnost avtorjev
in vseh sodelavcev druzi z ljubeznijo do predmeta,
ki ga obravnavajo.
Pri Izseljenski matici Slovenije so prepricani. da
bi lahko prodali Se veliko vec izvodov, kot so jih
odkupili, ko bi bilo za ucbenik vec reklame. Tako
pa ljudje sploh ne vedo. da kaj takega imamo.
Pri Delavski univerzi Boris Kidric, kjer so
delo pripravili, avtorji prav tako ne skrivajo ra-zocara- nja
ob takem odnosu, saj imajo dokoncno
izdelano tudi verzijo istega ucbenika za nemsko
govorece podrocje, ki ne bo mogel izili. ce se'
angleska verzija ostaja skrita pred javnostjo.
Mar gre res samo za nerodnost?
LUDVIK JEVSENAK
Svet za tehnicno kulturo, ki deluje pri
predsedstvu RK SZDL v Ljubljani, je opo-zor- il
na mecehovski odnos do znanosti v
slovenski oz. jugoslovanski druzbi in pove-da- l,
kako sposobni strokovnjaki odhajajo
na tuje, doma pa ni dovolj moznosti niti
za tiste, ki ostajajo na rodni grudi.
"CELOVSKEGA ZVONA"
revialnega pisanja ni navajen prebirati,
ni nikjer nic — mimo pesmi ali slik seveda.
Marsikdo je pricakoval od CZ popular-nejs- o
vsebino, morda po zgledu obeh ca-stitljiv- ih
Zvonov, ki sta prinasala tudi po-vest- i,
novele, roman v nadaljevanju, in po-dobno.
In bojim se, da bodo ti ljudje zdaj
razocarani, posebno tisti med njimi, ki zi-vi- jo
v tujem svetu, kjer je zahtevnejsi tisk
po slovenskih hisah velika redkost. Na to
dejstvo so opozorili tudi ze drugi. Zal je
tako in bo verjetno tako tudi ostalo. Revija
pac mora zaradi svoje reprezentativnosti
tekmovati s kvaliteto vseh drugih sloven-skih
revij istega vsebinskega formata.
Se nekaj na rob uvodnika iz te stevilke:
urednik se pridruzuje zahtevam iz sloven-skega
maticnega tiska po "trezni presoji
povojnih tragicnih dogodkov" (na Sloven-skem- ).
0 tern sem ze drugje povedal, da
dam uredniku prav. Problematicen pa se
mi zdi prav oster napad uvodnika na tiste
koroske Slovence, ki so v Celovcu demons-triral- i
za dvojezicno solo skupaj s komuni-sti- .
Ali bo ta novi razkol na slovenskem
Koroskem v korist slovenski narodni stva- -
Ivan DOLENC
Kanada