Nase Novine, September 04, 1986

              ~W' гЂ" $
iiF
w
Г1'1
ivi
POLDE Б1ВС O SJSB COT
PRIMOZU TRUBARJU
T
j ©
10V Ц © "I o
el
Polde Bibic je sprejel nov igralski
izziv. Zaigral je v vlogi Primoza
Trubarja po scenariju Draga Jan-carj- a
za tv nadaljevanko v treh de-li- h
in 90-minu- tni film v avstrijski
koprodukciji, pod skupnim naslo-vo- m
Triptih o Primozu Trubarju.
Doslej se je ze med snemanjem o tern tv
projektu toliko pisalo, kot se o drugih se po
predvajanju ne. Motiv je znan. Praznujemo
obletnico Trubarjeve smrti in ko govorimo o
Trubarju, govorimo tudi o pomembnem ob-dob- ju
narodove zgodovine. Odgovornost
vseh soustvarjalcev tega projekta je zato veli-k- a.
Odgovornost igralca, ki s svojo podobo in
svojo ustvarjalno mocjo ozivlja reformatorjev
lik, toliko vecja.
Zavedam se, da prestevilni slovenski stro-kovnja- ki
za Trubarja in njegovo zapuScino
samo cakajo, kdaj se bodo lahko spravili nad
nase delo. Naj kar govorijo. Rad bi le, da bi
ljudje lik Trubarja, ki ga ustvarjam, razumeli
in da bi jim bil blizu. Moja odgovornost je
odgovornost do ljudi. Tudi pred sabo bi imel
rad cisto vest, pa pred Jancarjem, reziserjem
Andrejem Stojanom . . . je dejal Polde
Bibic.
- Kako upodabljate Trubarja?
BIBlC: Trubarja ne delam kot rekonstruk-cij- e
zgodovinske osebe, marvec kot literarno-zgodovinsk- o
osebnost, torej kot lik, ki ni
utemeljen zgolj v dolocenih dejstvih, marvec
je predvsem 61oveski. Moznost za tak igralski
pristop utemeljuje ze scenarij. Јапбаг je Tru-barja
opisal kot moza, ki ima vse drobne
cloveske napake. Obvladuje ga neka trmasta
vizija - trmoglavost je zna&lna za velike ljudi
in v tej svoji viziji je neizprosen in se ne pusti
odvrniti od zacrtane poti. Nujno in hkrati
tudi logicno je potemtakem, da v svoji nacel-nos- ti
prihaja v konflikte z okolico. Njegovih
dejanj pogosto ne sprejemajo niti njegovi so-misljen- iki.
- Pa vamjc Trubarjev lik v tej svoji trmasti
PRILAGODJAV
Na svom prvom kongresu na tlu La-tins- ke
Amerike, koji u je poceo u Li-m- i,
Socijalististicka internacionala
ce razmotriti i usvojiti novu program-sk- u
deklaraciju, novi statut i doku-me- nt "Globalni izazov", u kome ce iz-loz- iti
svoje poglede na danasnje
muke i sutrasnje vizije sveta pre
svega na probleme mira, detanta, ra-zoruza- nja
i razvoja.
"Promenio se svet, a promenila se
i SI", kako se to kaze u jednom od
dokumenata, izgleda da je geslo ovog
kongresa u Limi, pod predsednistvom
Willy-- a Brant-- a koji ce ponovo, po
cetvrti put zaredom biti izabran za
predsednika SI.
Od trenutka kad je dosao i stao na
celo SI, na kongresu u Genevi 1976.
godine Willy Brant je shvatio da se
mora otarasiti mnogih starih shvata-nja- ,
da SI ima buducnost jedino ako
demokratski socijalizam, u njegovom
socijal-demokratsko- m i reformistic-ko- m
izdanju, formulise na nov nacin,
i ukoliko uspe da za takve ideje prido-bij- e
srodne, slicne ili identicne poli-tick- e
partije, u zemljama u razvoju.
Otud, Brant lansira tezu o prevazila-zenj- u
"evroccMitrizma", daklc domi- -
viziji, kot jo imenujete, btiiu - ga lahko
graditc na osnovi nekih lastnih, sorodnih
izkusenj?
BIBlC: Pri svojem na&nu igranja se ne
identificiram z vlogo, ki jo upodabljam. Igra-le- c
mora razumeti razlicne ljudi. Ce sem kon-kretnej- Si. Trubar mi po svojih, scenaristicno
opisanih, znacajskih zna&lnostih ni podoben.
Njegovo duSo poskusam razumeti in jo utele-sit- i.
- In je v scenariju opisan tako zivo, da je
tovrstna kreacija lahko uspesna?
BIBlt: Triptih o Primozu Trubarju je zame
tretje srecanje z Jancarjevo literaturo. Naj-pr- ej
sem po njegovem scenariju igral v tv igri
Dogodek v Kotu in zatem se Volodjo v Bri-ljantne- m
valcku. Volodja se mi sploh zdi ena
od najbolj izdelanih oseb v slovenski dramski
literaturi. Jancarjeva dramatika me tudi sicer
vznemirja, ker ni neka tezna tematika, am-pa-k
vlogejjradi na psiholoSki zasnovi. To mi
je blizu. Ze raje igram ljudi, ki imajo svojo
usodo in specifidne cloveske znacilnosti in
Trubar je tako zasnovani lik. Ne maram tea-tr- a,
kjer so dramski junaki samo neke tezne
osebe.
- Ali vasa kreacija Trubarja nastaja samo
po Jancarjevem tekstu?
BIBlC: Osnova je bil Jancarjev tekst. O
vlogi sem se z Jancarjem tudi pogovarjal in
predlagal mi je, da preberem poleg tistega,
Igralka BERNARDA OMAN je o vlogi
Trubarjeve prve zene Barbare Sitar pove-dal- a:
Jancarje lik Barbare Sitar opisno stop-njeva- l.
Najprej je polna mladostne naiv-nost- i,
potent postoponia prevzema breme
Trubarjeve usode na svoja ramena, sebe
pa najde sele tedaj, ko izgubi vse ideale,
tudi na racun svoje zagledanosti v Trubar-ja.
VIoga je psiholosko realisticna in ni
toliko vezana na zgodovinske podatke,
kot recimo 'Trubarjev lik.
Delala sem ze pri nekaj tv projektih in pri
filmu in imam kot mlada igralka izkusnje
s soigralci. Rada bi povedala, da mije v
veliko veselje delati s Poldetom Bibicem.
Najbolj cenim, ker mi ne vsiljuje nekih
svojih pogledov, kako bi bilo treba igrati
Barbaro, marvec se lahko z njim svobod-n- o
pogovarjam po vlogi in jo oblikujem
po svoji zamisli. Taka izkusnja je zelo
pomembna, dragocena pa tudi zato, ker
mladi igralci na zalost redko naletimo na
tako lep odnos.
cesar sem se ze sam lotil, se kaj drugega, tudi
Luthra; in ravno pri Luthru sem odkril veliko
tega, kar sem kasneje lahko uporabil pri igri.
Znacilno za nas posel je, da pogovori, obre-menje- ni
s faktografskimi podatki, dajo veliko
manj iniciative za ustvarjalno delo kot pa
metafora.
. . . metafora, ki ste jo ujeli v pogovoru z
Jancarjem?
BlBlC: Da, nikdar ni umetnika zanimalo
zgolj to, kar se da izbrskati iz arhivov. Malen-kostn- e
zgodovinske netocnosti niso pomemb-ne- ,
kjer je beseda o igranem projektu, ko
mora tudi zgodovina imeti vzdusje in morajo
osebe dihati.
nacije evropskih partija, sto je bila
tradicija i praksa kroz duge decenije
postojanja i delovanja SI.
Deo tih nastojanja te strategije, je-st- e
i kongres u Limi.
Sve ovo, opet, moze se videti u doku-mentim- a pripremljenim za kongres
SI u Limi, posebno u novoj program-sko- j
deklaraciji, koja je ce zameniti
zastarelu donetu 1951. godine u Fran-kfurt- u, kao i u tekstu "Globalni iza-zov"
i akcioni program, koji sazimaju
aktuelne poglede i stavove SI i nacin
kako misli da se bori za njihovo ostva-rivanj- e.
Dve glavne osobine pored
niza drugih vaznih, ali ipak sporedni-jih- ,
nove programske dekalracije je-st- e bas otvaranje prema problemima
i zahtevima zemalja u razvoju. U
okviru sustinskih korekcija postoje-ce- g
svetskog ekonomskog ppretka,
primetno je napustanje km tog, gru-bo- g antikomunizma iz pedesetih go-din- a,
koji je zamenjen ideoloskim
razgranicavanjem i spremnoscu na
ravnoprvni i oprezni dijalog sa komu-nisticki- m delom svetskog radnickog
pokreta.
U pogledu Latinske Amerike, gdc
je stekla znacajni ugled borbom pro
Polde Bibic kot Primoz Trubar
- Ste imeli probleme zjezikom, s trubarsci-no- ,
kot ji pravimo?
BIBlC: Ves cas nas je vznemirjalo vprasa-nj- e,
ali bi delali v trubar§cini. Poskusi so
pokazali, da bi bilo marsikaj nerazumljivo,
pa §e smesno bi zvenelo. Igralec namrec tez-k- o
normalno govori dialoge v trubarScmi za-ra- di
izjemno zapletene sintakse. Zato smo se
odlocili za jezik, ki sicer ni pogovorni, ima pa
sodobno sintakso, vkljucno z dolocenim
spotljivim odnosom do arhai6ne slovenS6i-ne- .
Le citati bodo ostali v trubarS&ni.
- Ali bomo v nadaljevanki spoznali tudi
bolj intimno podobo Trubarja? Scenarij
predvideva nekoliko intimnejse prizore z
njegovo prvo zeno Barbaro Sitar, - sicer
cdinim pomembnejsim zenskim likom v
tern projektu, ceprav ima se ta bolj skopo
odmerjeno vlogo?
BIBlC: Intimnejsih sekvenc je malo, posku-§aj- o
biti bolj nezne, gotovo pa ne bodo senti-mentaln- e.
. . tezko pa bi trdil, da razkrivajo
izrecno intimno Trubarjevo podobo.
- Stespotekom dosedanjih snemanj Tripti-h- a
zadovoljni?
BlBlC: . . . moram kar na les potrkati . . . za
zdaj vse lepo tece, po nacrtu, brez ziveno-st- i
. . .
S Poldetom Bibicem smo se pogovarjali ene-g- a
od zadnjih snemalnih dni Tiibingenu.
Lahko recemo, da je bil prav Tubingen zanj
krepka delovna izkusnja, saj je bil vsak dan
na nogah od zgodnjega jutra do poznega
vecera. Brez njega ni steklo skorajnobeno
snemanje. Zal ne vemo, ali bodo Tubingen-can- i
njegovega Trubarja kdaj videli na malih
zaslonih, saj s TV Stuttgart ni nobenega do-govo- ra
za odkup nadaljevarjHe. Gotovo pa se
ga bodo vsaj nekateri spominjali s snemanj na
tubingenSkih ulicah, ko je mracnega obra-za- ,
biadat in sirokoplec pod temnim ogrinja-lo- m
zakoraCil pred mestno evangelijsko stol-nic- o
ali na ulici pri Nonnenhausu. Nenavad-n- a
podoba je bil za ljudi, zato pa presenetlji-v- o
obi6ajna med gotsko arhitekturo mestnih
hi5.
lilijana Saver
tiv vojnih rezima, za demokratiju i
ljudska prava, kao i odbranom prava
Nikaragve da ide svojim putem i soli-darnos- cu
sa salvadorskim ustanici-ma- ,
SI u dokumentima pripremlje-nim
za kongres u Limi najvise paznje
posvecuje problemu dugova i Sred-nj- e
Amerike.
Sto se tice dugova, koji pritiskaju i
guse ovaj kontinent (370 milijardi do-lar- a
dugova), SI predlaze globalno i
integralno resenje, umesto pojedin'ac-no- g
pregovora koje praktikuju pove-rioc- i,
Medunarodni monetarni fond i
SAD, kao i sazivanje, dogodine, velike
medunarodne konferencije vlada po-verilac- kih
i cluznickih zemalja, gde bi
sc takvo globalno i dugorocno resenje
sporazumno naslo.
Noma novosti okp stavova SI u po-gledu
krize u Srednjoj Americi. Uz
sve kritike sandinista i njihove politi-ke- ,
SI i dalje brani njeno pravo na
nczavisnost, bezbednost, suverenost
i i podrzava miro-ljubiv- o
resenje u okvirima prcdloga
Kontadore.
Ovakvom platformom, saobraze-no- m
promenama u svetu i njihovim
stimulisanjem u svoje konccpcijc dc- -
CENZURIRANI
I SALTELITI
Pretoria, New York, Washington —
Juznoafricke rasisticke vlasti objavile
su da su od uvodenja izvanrednog sta-nj- a
poginule jos tri osobe, sto znaci da
ih je poginulo ukupno 45. Unatoc tome
vlasti izjavljuju da je u zemlji bilo
mnogo mirnije nego proteklih mejseci
te da su postignuti "zeljeni efekti" iz-vanrednog
stanja. Pri tome nije napo-menut- o
da je cijela zemlja pretvorena
u logor, te da je uhapseno oko 2000 ljudi,
kako javlja britanski Foreign Office, ne
navodeci izvore informacija, buduci da
novinari u JAR i dalje ne smiju izvje-stva- ti
o neredima ni policijskim akcija-ma- .
Novine sto se prodaju, na ulicama juz-noafrick- ih
gradova, prepune su bijelih
stupaca s kojih su skinuti cenzurirani
tekstovi. Novinari se pokusavaju dovi-ja- ti
na mnoge nacine, ali zabrane su sva-ko- g
dana sve brojnije i sve stroze. Za-branj- en
je sada i izravni tv-prijen- os iz
zemlje putem satelita. Jedno od novih
ogranicenja je i zabrana masovnih po-greb- a,
zatim odredeno je vrijeme kada
se pogrebi mogu odrzavati, itd.
Iako se vecina crnih radnika vratila
na posao nakon opceg strajka 16. juna
na Dan Soweta, u svijet se probijaju vi-jes- ti
o povremenom obustavljanju rada
i o usporenom radu cime se protestira
protiv hapsenja sindikalnih voda.
I dok unatoc zestokim represalijama
crnacko stanovnistvo Juzne Afrike i da-lje
zahtijeva ukidanje nehumanog si-ste- ma aparthajda, neki u svijetu i dalje
krzmaju da ga osude Sjedinjene Ame-rick- e
Drzave i Velika Britanija vetom
su u Vijecu sigurnosti UN sprijecile us-vajan- je
sankcija protiv rasistickog re-zi- ma
u Pretoriji. U rezoluciji sto su je
predlozile nesvrstane zemlje odlucno
se osuduje juznoafricki napad na An-gol- u
i nastavljanje okupacije dijelova
angolskog juga, a sve se zemlje pozivaju
da u potpunosti primijene embargo za
izvoz oruzja u JAR. U skladu s odre-bam- a
Povelje UN predlaze se suspendi-ranj- e
svih novih investicija u JAR, za- brana prodaje zlatnika iz JAR, suspen-diranj- e
zajamcenih zajmova za potica-nj- e
izvoza, ogranicenje sportskih i kul-turn- ih
odnosa, zabrana zakljucivanja
atomskih ugovora i prodaje kompjutor-sk- e
opreme.
No, ako su SAD i Britanija u UN sta-vil- e
veto, kod kuce u predstavnickom
domu, Reaganova administracija nije
mogla sprijeciti prihvacanje prijedloga
zakona o uvodenju potpunijeg embarga
u trgovini sa JAR. Kongresmeni su pri-hvat- ili
i odluku o povlacenju svih ame-ricki- h
kompanija iz Juznoafricke Repu-blik- e
u roku od 90 dana. Istina da bi taj
prijedlog dobio zakonsku snagu mora
jos proci kroz.senat, a zatim ga mora
potpisati predsjednik Reagan.
AINTJE SVETU
samoopredeljenje
mokratskog socijalizma, SI ima
realne mogucnosti da dalje siri svoj
uticaj u Latinskoj Americi, u zem-ljama
u razvoju, sto i jeste glavni cilj
njenog kongresa u Limi. Ogradujuci
se od komunizma i od savremenog ka-pitaliz- ma, SI kaze u svojoj reform is-tick- oj
verziji, da je demokratski soci-jalizam
— "pokret koji trazi demo-kratsk- u
i narodnu kontrolu nezau-stavljivo- g
procesa socijalizacije dru-stv- a
i naroda, pri cemu je sloboda cilj
i ujedno sredstvo".
D. JULIUS
MOZE I BROD
U predvorju hotela gost se obraca
uniformisanom coveku misleci da je
portir:
— Portir, pozovite mi taksi!
— Ja nisam portir, vec mornaricki
oficir — ljutito odgovori олгај.
— Nije vazno! Onda pozovite brod
— rece gost koji je dublje })ogledao
u casu. . .