Nase Novine, February 02, 1983

              Za slovenske bralce ",'. ,
ZA NOVEMBER
Narocnica Mary Tursich iz New
Yorka pise: "Prosim Slovence po
svetu, naj cimve6 piSejo v Rodno
grudo. Tako izvemo, kje vse zivijo,
od kod so doma in vse drugo o
njihovem zivljenju. Vi, ki ste doma,
brez njih ne bi vedeli, kaj je
domotozje."
Urednik Joze PreSeren spominja
bralce v svojem uvodniku na sloven-ske
pionirje v svetu in na to, da
mimo njihovega dela ne more nihce.
Vzajemno podporno zvezo Bled iz
Kanade postavlja "ZA VZGLED
SPOSTOVANJA DO DELA PRED-NIK- OV".
—
—
—
—
"Delo
Irma
vra6a k
slovenS6i-n- a
zmeraj
v
na
Se v
delov
V
"Domotozje tesnobe in ki ga v sebi
potem, ko si v zivljenju marsikateri pomembni cilj. prvih letih
od doma nerad Ne jezika in ljudi okrog
sebe, pred sabo vidis ki te bo odpeijal domov. Cloveska
solidarnost pa ima Pomaga ti premostiti ovire in verovati
v bododnost..."
"Slovenska izseljenska matica je naie v domovini, ki igra
odlidno vlogo povezovalca. Tudi Stevilni na$i mladi dlani, naSi otroci in
vnuki zelijo biti vse bolj informirani o zgodovini in sodobni Sloveniji
se slovens6ine, vse ve6 pa je takih, ki bi zeleli
Jugoslav']
Boris "Triglava"
v Airesu
za november)
v tej Stevilki revije je Se nekaj
drugih prav posrefienih objav, ki je
vredno opozoriti nanje. je
naprimer reportaza o delovanju le-toS- nje Sole za slovenScino v
Ljubljani; naStirih straneh se sezna-nim- o
s kopico mladih Slovencev in
Slovenk iz najrazli6nejSih drzav sve-t- a
in to v besedi in sliki
PreSeren Zaim Seremet).
Sledi izredno zanimiv in vsebin-sk- o
bogat intervju s predsednikom
Slovensko-jugoslovanskeg- a vza-jamne- ga druStva Triglav iz Buenos
Aires v Argentini. Iz urednikovih
zapiskovin iz pripovedovanja Borisa
Kosute se nam pribliza svet daljnega
drevoreda Porcel de Peralt, kot da bi
sami bili tarn z njimi: okrog 2000
dve jezikovni Soli, 3500 knjig
v drustveni knjiznici z imenom
"France PreSeren", dvakrat na me-se- c
oredavanje domacoh filmov,
zelo uspeSna folklorna skupina 80
tamburaSki orkester in pev-s- ki zbor, glasbena Sola... pa Se raz-vi- ta Sportna in druzabna dejavnost!
To bi bilo v naSem kanad-ske- m svetu vsekakor vredno vsaj
dvakrat prebrati, бе ne trikrat, ze za-ra- di popularnosti znanega rekla:
zgledi vlecejo. Intervju poudarja
med Se to, da je Triglav
"sodobno organizirano in izjemno
enotno drustvo".
Priloga barvnih umetniSkih foto-grafi- j,
delo Milana Markelja, se
ustavlja tokrat ob Dolenjske
in Bele krajine. UmetniSko besede
ima Zora Tavcar iz Trsta; tiskan je
iz njene avtobiografske
pripovedi "Veterv laseh" (Mohorjeva
v Celju).
skem pripoveduje Ivan Prelko v
zgodbi z "MaterinS6ina".
Iz Avstralije so prispele v revijo Stiri
lepe in lahko гебегп nepozabne
pesmi C Zagarjeve iz kraja Lightning
Ridge v NSW.
V rubriki "Nove knjige" je oris
nove monografije o slovenski dezeli:
"Slovenija"; izsla tudi v angleS-ke- m, italijanskem in nemSkem jezi-k- u.
Njen avtor je Z.or.e Na
kratko je prav tako zabelezena
dvojezi6na angleSka in slovenska
izdaja Prezihovih "Samorastni-kov- "
v zalozbi Prometej iz New
Orleansa. РогобПо pravi: je
mojstrsko prevedla Ozbalt" (iz
Montreala). Janko Moder se
studiji Jozeta Paternosta iz Pensil-vanij- e.
Tarn piSe: "Profesorju Pater-nost- u
moramo biti hvalezni za
raziskavo. marsikaj pove:
med naSimi rojaki in njihovimi
potomci je se presenetljivo
ziva celo tretjem rodu".
Kakorvedno, je preostalih istih
dosti drugih objav, ki se vrstijo
okviru ustaljenih naSega me-secni- ka
iz SLovenije. rubriki za
Kanado je uvrSceno samo (Se eno)
je obdutek hrepenenja, nosiS tudi
dosegel 0
zelo daled razmiSljam. poznaS
samo parnik,
neizmerno mod.
sredi§6e
in
Jugosiaviji. Miadina u6i
obiskati jo..."
Kosuta, predsednik
Buenos
(Iz "Rodne grude"
TakSna
poletne
(J.
6lanov,
6lanov,
objavio
drugim
lepotah
odlomek
naslovom
je
Krzisnik.
opozorilo na neenotnost "slovenske
etniSne skupnosti" v Torontu. Kot
slaba Sala se na tern mestu bere
sporo6ilo, da se orisana "skupnost"
ne more vet zlahka in zlepa zediniti
niti v tern, kdo je kaj priredil!
SloveSa starodavna pravda o oslovi
senci, ki jo omenja PreSeren, je v
primerjavi раб ze resnifina revS6ina.
Sicer pa se zdi, da je ta objava
potrebna: v "Rodni grudi" mnogi
naro6niki pogreSajo koti6ek za pri-st- ni domaci humor. —
I. DOLENC
"Dokaj pogosto se namred pojav-Ij- a,
da novo vodstvo nekega druktva
pometez vsem, tudi s tistim, kar je
bilo v preteklih obdobjih dobrega in
upoStevanja vrednega, preprosto za-ra- di
prevelike zagledanosti vase,
morda pa tudi zaradi nemodi, da bi
nadaljevalo po stari poti. Mimo
pionirskega dela pa ne morenihde.
Prej all slej bo vecina dlanov nekega
drustva spoznala, da so bile po
krivem pozabljene vrednote minulih
let. Razmere za dru§tveno delo so
danes drugadne, kot so bile v
preteklosti, zal v slab§em pomenu"
— Joze Preseren v "Rodni grudi"
ODMEVINAIZID
"CELOVSKEGAZVONA"
"Vecer", Maribor: IzSIa je prva Stevilka
nove slovenske revije. Tokrat lahko zabele-zim- o
veselo novico: za kraj izhajanja si je
izbral novi Zvon Celovec. Nova revija naj bi
imela vseslovenski znadaj, takega kot ga
verjetno doslej Se ni imela nobena slovenska
leposlovna revija. Glavni urednik dr. Regi-nald
Vospernik патгеб napoveduje, da bo
urednis'tvo skuSalo zbrati sodelavce tako iz
KoroSke, odkoder bo slejkoprej sprejemalo
najved gradiva pa iz matiine domovine
Slovenije, "kadrovala" pa jih bo tudi v tistih
mestih zamejstva, kjer iive vedje aglomera-cij- e
naSega zivlja, Se posebej v Italiji, v IDA
in Kanadi, v Argentini in Avstraliji. V
nekaterih mestih je tudi ze naila svoje
uredmke, ki bodo skrbeli za prispevke s teh
podrodij. Zanimiva in hvalevredna zamisel,
upajmo tudi, da se bo uresnidila... "—
"— F(ranc) S(rimpf).
V politiki velja samo ena pot:
drug a.
-- S.
h&im
Nedvomno je vse pozornosti vreden
dogodek, ne samo za pisatelja samega,
marvel tudi za SirSe berofie obCinstvo, 6e
tako rekoc na mah izide kar Sest zajetnih
knjig njegovega IZBRANEGA DELA. Ta
dogodek, kakor je razveseljiv in castljiv, je
pafi priklicala potreba po literarnem in
zivljenjskem obradunu.
Pisatelja Ivana Potrca odlikuje izredno
mnogostranska dejavnost, in tako ga zdaj v
resnicni in objektivni zaokrozeni podobi
gledamo pred seboj: to je sklenjen profil
Potrfia kot pripovednika, dramatika, tudi
pesnika, kakrSen je bil le malokomu znan,
mladinskega pisatelja (tudi kot takega ga je
poznala samo miadina), zlasti pa kot
publicista in polemika — skratka, pisatelja,
kistoji pred nami kot ena najvidnejsih postav
nase sodobne knjizevnosti. Osobnost Ivana
Potr6a upraviCeno stoji ob imenih in
postavah stebrov slovenskega socialnega
realizma: Prezihovega Voranca, oblikovate-Ij- a
monumentalnih podob iz naSe KoroSke,
Miska Kranjca, barda prekmurskih ljudi,
Ci-kri- la Kosmaia, pisca sploSno znane Bala-d- e
o trobenti in oblaku, in Antona lngoli6a,
leposlovnega preucevatelja usode sloven-ski- n
ljudi iz raznih stanov in poklicev, ki je
bil tudi Potrcev gimnazijski profesor, Potr6
pa pozneje njegov "zaloznik".
Zgodovina slovenske knjizevnosti mu bo
slej ko prej dolzna odmerjati vso pozornost
kot pisatelju, 6igar delo je bilo od svojih
zacetkov (prva novela Kopaci v Ljubljanskem
zvonu 1933) pa do zadnjih §e nedokonCanih
del (od njega pricakujemo Se zadnji roman
Upanje in tesnoba) zivo zraSdeno ne samo z
domacimi tlemi, z usodo domace pokrajine
in njegovih kmedkih ljudi, marve6 tudi z
drugimi plastmi nasih ljudi, ki so dozivljali
tokove naSega druzbenega zivljenja pred
vojno, med vojno in po vojni, ne samo na
podezelju marvec tudi v mestu, ljudi, ki so
se bojevali za lep§e in boljSe zivljenje
delovnih ljudi pod soncem. Proti druzbene-m- u
zlu, proti vsakrSnemu nasilju in zatiranju
BESEDE
Veliko besed sem ze pozabila
veliko novih sem posvojila
a kadar srce vriska
alijoka
nimam besed.
Besede za jase in stezice
so ostale doma
in vse ki so se rodile v
mladostnem upanju
so se v tujini zgubile.
Dolarje ti posiljam mama
dolar pozna ves svet
a ti
poslji mi besede
ki grejejo poti
v tujini.
Jakob Praprotnik
Kanada
NAJNOVEJSE
Zlatarna Majdanpek je ze skovala
"olimpijske kovance" (zlatnike in
srebrnike), ki pa jih je za zdaj
mogoce dobiti le v tujini, saj jih bo
za doma6i trg v Jugosiaviji ostalo le
5 odstotkov. V Avstriji stane na
primer kovanec z nominalno vred- -
November 23, 1983, NASE NOVINE --13
in omenjevanju 6lovekove svobode. Hkrati
pa tudi proti lazni, ciniCni izrojenosti
privrzencev slonokoScene estetike.
Trajno vrednost bodo prihodnji rodovi
brzda priznavali upodobitvi kmedkih ljudi v
romanu Na kmetih in v dramski trilogiji o
Kreflih. To delo se lo6i od nekdanje ljudske
kmecke, vzgojne in v6asih hudo idilifine
podobe zivljenja na slovenskem podezelju.
Iz Potrcevih del veje dialektika druzbenih
razmerij, prvobitnost 6love£kih nagonov in
pisateljeva vera v cloveka.
O PotrSu, ki je bili zaradi trajnih vrednot
svojega dela letos sprejet tudi med redne
clane Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, ni izredena zadnja beseda.
Njegov komentator je opravil veliko delo, da
je kot prvi v celoti Slovencem orisal njegov
portret kot pripovednika, novelista, drama-tika,
mladinskega pisatelja, publicista in
polemicnega pisatelja.
Iz njegovih orisov razberemo Potrfievo pot
od predvojnega pripovednistva do intimne
pripovedi, pot dramatika in pripovednika —
realista, ki zajema celotno slovensko prob-lemati- ko
s psiholoSko metodo.
Spoznavamo pisatelja, ki prikazuje navz-kriz- ja
revolucije in vojne, in naposled v Sesti
knjigi osvetljuje izredno Potrdevo spoznavno
in oblikovalno тоб, ki temelji na resniCnih
pripetljajih in zivem lastnem dozivetju;
njegovo pisanje ni sad kakega narofiila,
тапеб se je porajalo iz osebne ustvarjalne
umetniSke neogibnosti in prizadetosti, ki
mu pravimo enkratnost CloveSkega dozi-vetj- a.
To pa lahko ugotavljamo v njegovi
umetniSki govorici, umetniSki besedi, ki je
ziva, doma6a, jasna, zrasla iz domacih tal,
pa vendar razkriva Siroke razseznosti zivlje-nja
in zato odpira pisatelju pota v Siroki Sirni
svet. Zato je njegovo delo prodrlo tudi v
dezele, v katerev ni prodrl Se noben drug
slovenski pisatelj.
Stanko JANE2 v "Obzorniku", meseCni
ljudski reviji PreSernove druzbe (dva od-lomk- a)
BESEDA O LUCI
Ceprav majbna, je le
ludka, ki gori zame.
Ni velika, kres sploh ni,
vendar tako lepo zari,
da so slepe mi oii,
da jo duti le srce,
ki po luii hrepeni.
Ze pomislim: vedje ni,
pa spet zivo zagori.
Trudno mi srce zeli,
naj vsaj malo §e gori.
Ce ugasne, se mi zdi,
da ziveti ve6 mi ni.
Vse, kar v meni §e zivi,
naj se v luii izgori.
Saj zivljenje brez lu£i
vredno ni, da se zivi.
C. Zagar,
Avstralija (iz "Rodne grude")
nostjo 5000 din. 5000 Silingov,
medtem ko stane 2000 Silingov
serija treh nov6i6ev (za 500, 250 in
100 din.). Ni Se znano, koliko bodo
ti kovanci stali v Jugosiaviji, jasno
pa je, da tako dragi ne bodo mogli
biti, piSe ljubljansko "Delo".