Nase Novine, September 26, 1985

              „,jV - " ' I'--"' - fi
hi
Sr ZSL slovenskiG bralce
I1
Vsaj te koSCke ohranjene na-rav- ne
pokrajine skuSamo tudi v
Jugoslaviji zavarovati, pokazati
in ohraniti poznejSim rodovom
in sedanjim raziskovalcem. Raz-n- i
republiski zakoni so vse od
prvih povojnih let do danes za-varov- ali
devetnajst pokrajin, na-rodn- iti
parkov, po vsej drzavi.
Poleg ten obstajajo Se kar stevil-n- e
drugace bolj ali manj zavaro-van- e
pokrajine, znacilnosti in
znamenitosti. Marsikatere od
njih so slabo zavarovane in ncu-smilje- no
propadajo, saj za njiho-v- o
obnovo in vzdrzevanje, pose-bc- j
ce gre za spomenike arhitek-tur- c,
ni dovolj sredstcv.
Za varstvo nckaterih najpo-membnejs- ih
kulturnih in narav-ni- h
spomcnikov skrbi deloma tu-di
svetovna organizacija UNES-CO,
ki ima na svojem uradnem
seznamu svetovno pomcmbnc
dediScme tudi Dubrovnik, Split,
Kotor, Ohnd, samostan bopoca-n- i
in narodna parka Plitvice in
Durmitor.
Jugoslovanski narodni parki
so oaze ohranjene narave, zani-mi- vi
in privlacni ne le zaradi
svojih Icpot, temvec tudi zato,
ker so kot ostanek prvobitne po-krajine
dragoceni za znanstveni-ke- .
Poleg naravnih elementov
slovijo nekateri tudi kot prizo-ris6- a
zgodovmskih dogodkov,
pomembnih za osvobodilni boj
jugoslovanskih narodov v drugi
svetovni voini.
Najmlajsi narodni park
Naiodni park in spominski
komplcks Titovi Brioni so naj-mlajsi
jugoslovanski park, odprt
za javnost predlani. Sest kilome-tro- v
od Pulja so Brioni, majhen
arhipelag s 14 otocki in skupno
povriUno 5.600 hektarov. Izje-mn- o
milo podnebje, bogata ve-getac- ija
in odlicno ohranjene na-rav- ne
lepote so glavne pokrajin-sk- c
zanimivosti. Nckdanje Icto-viSc- o
je v zadnjih tridebetih Ictih
postalo znano po enkratnem
prepletanju niitlinstva in zival-stv- a
na em strani in ftovcka na
drugi.
N'rf niljVCCj-l- il OtCliJ Veliki
Brioni je ohranjen gozd, v kate-rc- m
zive zivaji z vscga sveta.
Najbolj nevarne (za £loveka) so
v kletkah. Drugi zivalski vrt je
na otoku Vanga, ki je poleg Be-l- e
vile in Brionke tudi spominski
komplcks, posveccn marSalu
Titu.
Labirini otockov
Pravi labirint otockov in mor-j-a
je nenaseljeno otocje Kornati
v SibeniSki obcini. Stevilni turisti
Kornate s 157 otoki in otocki
imenujejo jugoslovanska Poline-zij- a;
pa tudi Mikronezija, saj je
po ljudskem izroiilu otokov celo
toliko kot dni v letu. Leta 1981
so ustanovili narodni park s
skupno povrsmo tridesct tiso£
hektarov, vendar sta dve tretjini
povrsinc vodne, morske pokraji-ne.
Uprava v Murtru skrbi za
107 otokov. otockov in skal.
Obiskovalcu nudijo otoki z maj-hni- mi
polji, skritimi oazami bo-rove- ev
in oljk, mirnimi in zaSci-teni- mi
zalivcki prijetcn mir. Tu-di
na morskcm dnu ob obali se
kazejo obiskovalcem cudovite
oblikc, razpoke, jame z rdecmii
koralami, polzi in Skoljke. V
morju zivijo najboIjSe in najoku-snejS- e
vrste rib v Jadranskem
morju.
Rekreacija v miru
Med juznodalmatinskimi otoki
jc s prvo stopnjo zavarovan ver-jetn- o
najlepsi del otoka Mljet. V
nacionalnem parku, ustanovljc-nc-m
leta 1960, so na 3100 hekta-ri- h
povrsinc. Vcliko in Malo jeze-ro,
zahv Soline in gozdovi, ki
spadajo v to podrocje. Uprava
parka, ki leii na podrocju du-brovniS- ke
obeme, je v Govcdja-ri- h
na otoku.
Na Mljetu so se zaradi odreza-nos- ti
in redke naseljenosti ohra-ni- li
prvotni gozdovi, tako da so z
drugimi lepotarci privlacna
otocna oaza v Jadranskem mor-ju.
Svet tisme, lepih gozdov in
nenavadnega rastlinja, kultur-nozgodovinsk- ih
spomenikov je
tudi svet sprehodov, oddiha in
rekreacije. Temu je namenjen tu--
MAIIJA L-C- T_-
.- - v. —' ! .# . uiiiwiuvu IW m&iuai y " "l -- -ni. IQ7Qr!l --—. 5=W 5kriai.e Jesenice u..._ri.i TRAJANOVA -- rTi.::. .X f Wh "STS-SS- Z IABUf YX
Jtf& y UhlvicelH V ЧЕДVj Dob™ ROHUHIJA f s
(l 9 o№ ТГ xO-i-
Sv . v-IPIit-viCka
StOTigrs CfiL. Kornvski?i
' ;~JJ № C? ) Vtlera - vrh (f Jj I £ J fAix
— o— % ч 1
.
, .,j ____ T L j $ENJ ,' 1 w Смг "'®X CABAR-CERKN1C- A
4 TriglavsRK1" TZl, ' Pi јЗГ~~ T6RisnJak L3've
I i I 2 Kornati "5?S==i 12 Loveen В НАКЕ0ОТСТ°М,°Х
lMYkf4,hJ ШIf4ДШR"een"1? t°vft£ se rpHiLolARowIiPARK g Durmitor V n. r"fer 1 8 Sutieska4
y )Gai.enik; == e EprespanskoA И"4. Jezero 4 l V ledinci SremskiXS- - wVrv
ucuu! - 'Lozaropole4 -- Sj, """Жг вГСк— . 4 -- 'Vn M.OJ lriVlV.nn?ewn .. I A ' Л (
17 fViavrovo
tfADiniЛГ
ALB ANN A fY:== - I c, „ , ' VNJ Y ?£$ nZ
l8GariCicapS srcua I Erdevf ) f l одској-у-
- Nazaj k naravi! je geslo, ki je danes bolj zivo kot kdaj prcj. Vse vec Ijudi se vsaj obcasno umika v
naravo in isce mime koticke. Vendar je neokrnjene narave vse manj,
saj industrializacija, pospesena urbanizacija, promet, intenzivno
kmetijstvo in gozdarstvo cedalje buje posegajo vanjo. Zato so razni
naravni parki in rczervati pri nas in drugod po svetu res le se koscki
vsaj priblleno ohranjene naravne pokrajine.
di hotel v nekdanjem samostanu
1Z 12. stoleti a na otocku sredj
Velikega jezera.
Edini alpski park
Z zakonom o Triglavskem na--rodn- em
parku, ki ga je SkupScina
SR Slovenije sprejela leta 1981,
je najstarejsi jugoslovanski naro-dni
park - ustanovljen je bil na
podrocju Triglavskih jezer zc leta
1924 — postal tudi najvecji po
povrSini, saj se razteza na 84 tisod
hektarih. Obsega najlepse ob-тоб- је
Julijskih Alp in se dviguje
od dvesto metrov nad morjem
vse do vrha Triglava, do viSine
2864 metrov. V tem cudovitem
visokogorskem svetu so najvecja
naravna lepota sedmera jezera,
ki se v ledeniSki dolini brez po-vrSinsk- ega
odtoka stopnicasto
spuSCajo proti enemu od izvirov
Save, slapu Savice. Stevilni pla-nin- ci
in alpinisti, ki se ob dobro
oznacenih poteh' lahko hitro
znajdejo, hodijo v park tiidi zara-di
alpske flore in favne.
PrecejSen del parka lezi nad
gozdno mejo ' in obiskovalci tu
lahko opazujejo redko cvetje --
planiko, gorski §ipek, rododert-dro- n,
zlati jegliC, ZoisovQ zvon-c'nic- o,
razlicne vrste svi§6a in vr-st- o
zivali, znaCilnih za alpske po-krajine
- gamse, kozorogc, pla-nins- ke
orle, divje peteline in
druge.
Uprava parka, ki lezi v obtt-na- h
Jesenice, Radovljica in Tol-mi- n,
jc na Bledu, tako da visoko-gors- ki
svet Se dodatno povezuje s
turisticnimi zmogljivostmi in na-ravni- mi
lepotami Bleda in Bohi-iij- u.
ki nisia v aiejdh parka.
Enkratne Plitvice
V Liki, med masivom Male
Kapele in liSko Pljesivico, lezi v
geografskem in estetskem oziru
celo za svetovne razmere enkrat-n- a
naravna redkost, Plitviika je-zera.
Voda pokriva v istoimenem
narodnem paiku, v katerem velja
prva stopnja zascitc, okrog dve
sto hektarov in okrog nje je ve6i-n- a
turisti6nega vrveia. Leta 1949
je bil celotni kompleks nekaj
manj kot dvajset tisoc hektarov
pokrajine kot prvi po vojni raz-glas-en
za narodni park. V nad-mors- ki
viSini med 586 in 1267
metrov je okrog Stirinajst tiso6
hektarov gozda, kj tudi sicer po-kriva
velik del obcin Slunj in Ti-to- va
Korenica, v katerih je park z
upravo v Plitvici.
Plitvifcka jezera so enkraten
primerck kra§ke povrSinske hi-drogra-fije.
Ceprav je Korana
kraSka reka, je obdrzala povrSin-sk- i
tok v dolomitnih in apnenca-sti- h
lahko topljivih plasteh. Na-stan- ek
jezer pripisujejo tekton-ski- m
erozijskim in fluviokraSkim
procesom in nastajanju luknjica-st- e
sadre, ki nastaja iz ciste, kri-stal- no
modre in zelene vode. Za-radi
izlocanja sadre so nastali sla-po- vi
in kaskade, ki so ustvarile in
stalno se naprej spreminjajo si-ste- m
Sestnajstih vefijih in manjSih
jezer. Ves niz je po zra6ni 6rti
dolg 5640 metrov, najvecje pa je
jezero Kozjak z 82 hektarov vo-dne
povrSine in 46 metrov naj-vecje
globine. "Na prehodih iz je-zera
v jezero je vrsta slapov, naj-viS- ji
pa je slap Plitvice, pritok
Korane, ki pada z visme okrog 76
metrov.
Sam vodni sistem jc tudi sre-diS- ce
turizma, vse podrocje je tu-di
pomembno jugoslovansko tu-ristic- no
sfediSCe z vrsto prijetno
urejenih gostinskih in hotelskih
objektov. V parku, kjer so poleg
jezer $e Stevilne kra§ke jame,
druge pokrajinske lepote in bo-ga- ti
gozdovi, velja poseben rezim
za bivanje. Avtomobilski promet
je ob jezerih popolnoma prepo-veda- n,
goste pa prevaiojo s po-sebni- mi
vozili in s colni.
Med morjem in celino
Zna6ilna viSinska slojevitost
rastja med 960 in 1267 metri nad
morjem, razlike med primorskim
in celinskim delorn pokrajine,
dobro ohranjeni gozdovi in razgi-ba- n
kra§ki relief so glavne zna-menitosti
tri tispfi hektarov veli-kega
narodnega parka Risnjak,
ki ima prvo stopnjo zaS&te. Sam
vrh Risnjaka v zahodnem delu
Gorskega kotarja, le 20 kilome-tro- v
od Reke, ze v oWini Delni-ce,- -
je klimatska in vegetacijska
meja med primorskimi in konti-nentalni- mi
deli parka. Lcpo se
kaze v primorskem in tipiCnem
srednjeevropskem rastju.
Ze od nekdaj, posebej od leta
1953, ko je bil sprejet akt o zaSCi-t- i,
je Risnjak privlafiil tudi raz-iskoval- ce
geomorfolo§ke zgradbe
in geoloSke scstave in ljubitelje
miru in sprehodov, ki so uzivali
ob pogledu na lepa kraSka polja,
vrtace, prepade in ponikve. Tako
ima poleg znanstvenega tudi pre-cejS- en
turisti£ni pomen.
. Na juinih obronkih velebitske-g- a
masiva lezi v Zadrski obemi
pod najvigjim vrhom Velebita na-rodni
park Paklenica, katerega
najpogostejSi obiskovalci so alpi-nisti
in planinci. Na 3600 hekta-rih
in med 100 in 1700 metri nad-mors- ke
viSine gdspodari golo ali
z zakmelim rastjem poraSceno
kraSko skalovje, hudourniki in
stene kanjonov. Oba, Mala Pa-klenica,
ki slovi zaradi svoje divje
romanticnosti, in Velika Pakleni-ca,
katere stene sc dvigajo tudi
do 400 metrov visoko, sta skoraj-d- a
vzporedna in segata v bKzino
morja.
ObmoCje Male in Velike Pa-kleni- ce
je bilo razglaseno za na-rodni
park leta 1949 v njem velja
prva stopnja zaS&te, leta 1978 pa
so v okviru programa UNESCO
Clovek in biocfera razglasili di-nars- ko
pianino Velebit za del
mednarodne mreze rezervatov
biosfere. Gozdovi kljub vtisu go-lot- e
pokrivajo sedemdeset od-stotk-ov
povrSine parka in so zele-n- a
oaza v blizini morja. Izrazita
je vi§inska slojevitost rastja, po-goje- na
s klimatskimi razmerami.
Pester jc tudi zivalski svet, pose-bej
ptice, ki jih jc veliko.
Primorski del parka ima hla-de- n
tip primorskega podnebja, v
notranjosti parka zc prevladujc
celinsko podnebje, v viSjih dclih
pa celo subalpska klima. Tako
razlicna kombinacija je ugodna
tudi za turizem, ki sc razvija v
neposredni bliiini, ob morju.
Najvecji evropski pragozd
Med drugo svetovno vojno je
sovraznik. hotel uniciti glavno
operativno skupino narodno-osvobodiln- e
vojske, ki jo je oseb-n- o
vodil Tito, in sklenil je obrod
okrog reCice Sutjeske. Na prepa-do- v
polnem obmodju so se boje-val- e
dramatiCne bitke pete so-vrai- ne
ofenzive od 5. maja do 15.
junija leta 1943. Na TjentiStu, v
srediScu narodnega parka Sutje-sk- a,
stojita v spomin na te dogod-k- e
spomenik in urejen spominski
park in tudi nekateri turisticni
objekti. Leta 1962 so del ob Sut-jes- ki
razglasili za zgodovinsko
obmocjc, tri leta kasneje pa je bil
ustanovljen narodni park Sutje-sk- a
tretjo stopnjo zaSclte in s
centrom uprave na TjentiStu.
NajzanimivejSi del 64 tisoc
hektarov velikega parka — ozje
obmocje obsega 17 tisoi hekta-rov
- je pragozd Peru6ica s po-vrsmo
1234 hektarov. Je najvecji
v Evropi in edinstven v svoji le-po- ti.
Gozd je gost in tezko pre-hode- n,
Stevilna drevesa v njem
so stara po vec stoletij in visoka
ve6 kot petdeset metrov. Slap
Skakavac pada cez 75 metrov vi-soko
steno. Obisk je mogoi samo
s spremstvom, saj na nevajene
turiste na vsakem koraku prezijo
razlicne nevarnosti.
Ozje obmo£je parka obkrozajo
dvatisocaki Zelengora, Lelija,
Magli6 in Volujak. Gozdovi so
tudi tod nepregledni, gore poine
majhnih jezer. Vse obmocje —
park lezi med 700 in 2000 metri
nadmorske viSine — je tudi eno
najbogatejSih lovi§£ v Jugoslaviji.
Celoten park je privlacen tudi za-radi
ribolova, planinarjcnja,
kratkih izletov v Cudovite gozdo-v- e
ipd.
Planinski center
Zabljak, znani zimskoSportni
center in najviSje lezece jugoslo-vansko
mesto, leii nav 1480 me-trov
nadmorske viSine in je sre-diS- £e
Narodnega parka Durmitor
s povrSino 32 tisoi hektarov. V
tem severnem delu Crnc gore se
med rckama Taro in Pivo dviguje
vedno zasnezeni Durmitor. S
svojimi naravnimi elementi je bil
kZel$ina
.vrala
tipicni park t. i. ameriSkega tipa
ustanovljen leta 1952 in ima dru-go
stopnjo zaS&te. Ker je Zab-ljak
turisti6no planinski center, je
njegova prihodnost prav v raz-voj- u
turizma.
Pod 2522 metri visokim najvi§-ji- m
Bobotovim Kukom lezi v ne-- .
preglednih smrekovih in jelovih
gozdovih na vismi med tiso£ Stiri-st- o
in dva tisofi metri sestnajst
ledeniSkih jezerc. Med njimi je
najprivla6nejse Crno jezero s
cudovito Medvedjo ali Ledeno
jamo. Poleg rastja v pasu med
538 in 2522 metri predstavljajo
bogastvo narave tudi razlicne zi-vali,
tako da je park idealen za
lov in ribolpv.
Evropski tip parka
Narava je v narodnem parku
Biogradska gora (uprava je v Ko-laSin- u)
ohranjena v prvotni obliki
in je tako park tipicen primer
evropskega tipa zavarovanih ob-то- Дј.
V njem so s prvo stopnjo
za&ite zavaravani vsi naravni
elementi in tako je pomemben
tudi ali predvsern za znanstveni-ke- .
Najvecja vrednost. 3400 hek-tarov
velikega parka je pragodai
rezervat z ve£ kot 64 vrstami rast-li- n,
25 vrstami rastlinskih zdruzb
in ledeniSkim Biogradskim jeze-ro- m.
Bogastvo rastlin in zivali,
travniki, livade in planinski paS-nik- i,
Stevilna razglediSca, ostanki
ledeniSkih jezer, Stevilne moi-nos-ti
za izlete in druge zanimivo-sti
sestavljajo neprecenljivo na-rav- no
bogastvo.
V vsej evropi sta samo dve po-kraji- ni
resnicni iivi arhivski gra-di- vi
za strokovnjake skoraj vseh
bioloSkih ved. Biogradska gora
je verjetno po Stevilnosti in sesta-v- i
rastlinskih elementov in po
ohranjenosti celo najpomembne-jS- a
in je tako objekt evropskega
pomena.
Za nadmorski viSini med 832
in 2116 metrov park zal se nima
ne organa upravljanja ne progra-ma
urejanja, prav tako pa ni
sredstev za vzdrzevanje in zaSci-t- o.
Vse je tako preved neurejeno,
£eprav jc bil park ustanovljen ze
1952; daje pa to nedotaknjenosti
Se poseben car. Edini namen
ostaja znanstveno raziskovanje,
saj je turistov prav malo.
(Dalje prihodnjid)