Nase Novine, April 25, 1985

              1 o v e n s 1c e Jb r sl 1 c e
иааавдшшшцмаз
Prebral sem Kardeljcve spomine
in proSnje za prediiovor bodisi
odklanjam ah pa jih vzanen zelo
resno. Prebral sem tudi, kaj je
Milovan Djilas napisal o istih
doiiudkih. Pri fel sem do zakljucka,
do katerepa sem se pnkopal ze za
Casa Kardeljevepa inljenja, da are
v negoem pnmeru za mirnepa,
tieznea in zcto doslednega polm-ka- ,
do katerega scm od prvea
trenutka dalje pojil vehkc simpatie.
S kardeljemjzhaaa iz iste genera-cij- e
in sa do konca monaihije
nekaj let obiskoala isto astnjsko
osnovno Solo, ki po zaslupi a-strijsk- ega
driavnega zakona o
osnovruh Solah sploh m bila tako
slaba. Potem so sc naina poia lofi-l- a
Takrat sva bila otroka, endar
zelo obCutlpa zaradi vojnih do-podko- v
in ruzlifnega razoa nai-nt- h
drza po ojm Toda ne samo
napnih diza, ienc? tudi zaradi
razhCnosii nujinih pohtiCmh mod.
Edvard Kardet; je postal konunisi,
az soc nihil demokrat On se je uk-ar- ul
z prasani ugosloxanske
poliucne reanosti a: pa a stnjske.
Oba м a doziwla nasilie kot deiav-u- L
polllike, ак na drug nacin,
vendar na naC.n. ki ,c zahteal
nsebno ravnanv zuuidi napnih
politic mh spoznan, -- aradi najmega
politiCneua prep tCania in ;e tudi
robliKi;al na ' a znacaa. Celo
nabolse ."odo,nski кпрре le
tezko zaianii'io tak'en subjeKtivni
azo. 7 o je problem, pred atei tin
if vedno znoa znade nasa ge-iieuic- na,
sa; nase oehne zodovine
sploh nocejo tako imtanko poznatt.
ianio poitosto giedao ' kot na
iztoftsce ..nosialKijc stanh horsey",
ki se ne moreo lociti od svoe pre- -
Slovenija je lani lzvozila za 4 odstotkc
vec, kotje bila uvozila. Od tega je na kon-vertabil- no
obmocje lzvozila celo za 7,7 od-stot- ka
vec, kot je uvozila. Po povecanju
lzvoznih naporov po letu 1979 je Slovenija
s turisticnimi devizami ter z onimi od pro-met- a
ipd. ze izravnala svoje devizne iz-dat- ke
v tujini z deviznimi dohodki. Leto
1983 pa je prvo povojno leto, ko ima prese-ze- k
tudi ze zgolj v zunanjetrgovinski bla- -
govni izmenjavi
+
Slovensko zdravtxo. to so zdravstvene
ustanove delovne organizacije, farmacet-sk- a
indubtnja, slovenska naravna zdravi-lisc- a
in IMOS inzeninng se bo predstavilo
tujini v skupni publikaciji v anglescini
naslovom Project Health. Prvi tak enoten
nastop so narekovale predvsem lzvozne
moznosti slovenskega zdravstva. Knjiga, v
kateri je poleg vrste podatkov tudi pred-stavite- v
posameznih zdravstvenih ustanov
zbarvnimi fotografijami, je izsla vnakladi
5000 izvodov. Ponudili jo bodo tujim par-tnerje- m,
predvsem tujim zdravnikom, ki
pogosto obiskujejo Slovenijo
V Edinburghu, na Skotske, so slovensko-anglesk- o
antologijo Koroska slovenska
poczija Carinthian Slovenian Poetiy
sprejeli s takim navdusenjem.da jepreva-jale- c
antologijo Herbert Kuhner moral k
trem nacrtovanim bralnim vecerom do- -
dati se tn! (Nas tednik).
V Vodnikovi nisi v Ljubljani je bila odp-rt- a
razstava knjizevnih prcvodov Janka
Modra, enega nasih najpomembnejsih
prevajalcev. Razstava je bila pocastitev
avtorjeve prevajalceva sedamdesetletni-ce- ,
hkrati pa so pnreditelji poudanli po-me- n
literarnega prevajanja. Moder je pre-ved- el
stevilna dela iz priblizno dvajsetih
evropskih jezikov in dobil Stevilna prizna-nja- ,
celo pogosteje v tujini kot pri nas. Med
drugimi nagradami je prejel tudi medaljo
od norveskega kralja Olafa.
teklosti, in ju pogosto puSdajo vne-ma- r
ah podcenjujejo. 2ul je tako
Tega ne pravim zaradi obdutka
preohCutljivosti ah zalosti, temveC
prepros to tato, ker tudi krmdni
mladim ne nudijo noznosti, ki jijo
hHHKSL4 Wm
Bruno Kreisk)
luhko nurlijo lpide, ki sodio med
pasivno цadivo svetovne zxodovi-n- e
In zato sem lako vesel, da bo la
кпрца Edvarda Kardela izsla v
twins' kern jeziku. Opisuje na
nenavadno trezen in umirjen nafin
svetovnozgodovmski fenomen
jUHOslovanskepa odporniSkega
gibanja in juposlovanskim
komumstom ponuja moinost
napisati poglavje sodohne z%odo-vine- ,
ki bo v vsej svoji drama tifnt
vsebini tezko razumljena.
Mo da bo okolnost ротаца1а do
boЈеца ocenjevunja tistepa, kar so
stnrili pioslovanskt komumsti, in
to pravim kot star social ni de-mokrat,
ki ni samo z resentimenti
pezct antagonist kommizma,
temvec, kot mislim, politicio
utemelen krmk komunisttc'ne poll-tik- e
z'e cehh 55 let Vsekakor odkar
je I emn napisal svoo knji-u- o
o levem radikalizmu kot
otioski bolezni komuntzma Toda
morda e тоцосе asno spoznati ve-tik- i
dosezck piv,ostovanskih kotnu-uslo- v
predvsem luci doiodko na
Polsken in v C'SSR. Piav iotovo
je polez marsicesa nek a pravilno —
zaka Stalin ni bit milesi kot
Hruseev in Bre~ne, esucno ne —
vehkanski dosezek poioslovunsl aia
liudstva (.' Iieosko dejave, ki pa
.' pixoloinsko !udsto ptspea
Io k svoi lustni o-obodi- ti To
osnia :!odotnka mor-vaiiu- , za-a- di katere se Stalinu it zdeiu
nametno, cA, hi z Juuoslavio
ukrepal lak( kot H'isrcv z
U(lzatsko in Preznev s ( SR.
Kuideljevi opii tepu tef,kea spopa-d- a
s Sovjetsko zvczo so edno zno-v- a
zinbnivi in vedno znova poucni.
a to e dubro, da izidejo knpzni.
obhki. U Avstnjci imamo poseben
povod, du cent mo Kardelevo oseb-nos- t.
Ravnatelj trzaske pokrajinske postne
uprave je sredi januarja meseca v bistvu
prepovedal uranikom sprejemanje in raz-nasan- je
postnih posiljk, ki niso naslov-ljen- e
v italijanscini. Slovenska kulturno-gospodarsk- a
zveza je ob tern ukrepu spre-jel- a
ostro protestno izjavo, dezelni sveto-vale- c
slovenske skupnosti dr. Drago Stoka
pa je naslovil na dezelni odbor interpela-cijo- .
v kateri zahteva takojsen preklic
okronice
+
"Morda bi lahko celo kdo dokaal, da
smo Slovenci najbolje organiziran narod
na svetu, kot je nekdo trdil", pise urednik
Rodne grudeJoze Preseren v februarski
stevilki, nazadnje pa pravr "Na zalost pa
nas odhkuje tudi marsikatera druga las- -
tnost, ki jo je bolje zamolcati. ."
+
Predsednik rcpubliske konference
SZDL Slovenijo Franc Setinc je koncem
januarja, na letni programski seji
RKSZDL, spregovoril tudi o "enotnem"
slovenskem kulturnem prostoru in se pri
tern omejil predvsem na matieno Sloveni-jo,
na Slovence v Italiji, v Avstriji in na
Madzarskem — druge Slovence po svetu
pa je v svojem govoru omenil samo mimo-gred- e.
Del njegovega govora, ki se nanasa
na omenjeno temo, naj izide tukaj na dru-ge- m
mestu.
(ID.)
O TABUJIH in slovenski
kulturni enotnosti
"Tabuji, ce so se, niso dobra stvar in de-mokrati- cna
druzba jih ne more tolerirati.
Odpravljati pa jih je mogoce le strpno, ne- -
tendenciono in z argumenti."
"Ne smemo dovoliti, da bi v enotni slo-venski
kulturni prostor vdirale silnice, ki
pomenijo sovrastvo, ostanke fasizma, ire-dento- ."
Franc Setinc, predsednik RK SZDL Slove-nij- e.
ШШШжг'--
NA&E
Iz porodila zunanjega mimstrstva
3. marca 1954 ambasadorja dr.
Wodaka po njegovem razgovoru s
Kardeljem o svetovnem politidnem
polozau po konferenci
izhaja, da je Kardelj zelo bistro
opisal takraini
poloiaj.
Avstnja ni za Ruse nid drugega
kot ohjekt za zomenjavo, ki ga
bodo ponudili v primer rem trenu-tka
Napafno je misliti, da sta
avstnjski in nemSki problem
nottane Rusi (Stalin) m-- s
v uzpovonh z njim mkoli metali
v isn once NenCije in Avstrije.
Tako zelo kot so vedno poudarjali,
Nemfie ne mislijo tako
malo so imeh resniCnega interesa do
Astrie Kot dokaz za to svojo
trditev e mo sonovornik navedel
tudi razvovor z Molotovom med
nusk osk o k ( mfereneo apnla 1 94 7,
ko ie 1oloto Jmioslovane pozyal,
naj se odreteo svoim zahtevam do
da ne bi preprecevali
k ten live pogodhe. To
stuhsce Rusov ч- - ni spremenilo, je
menil 7uto e inel
upanc, da bo Avsina v doplednem
. vista do drzavne pogodbe, ki
w zi'li tudi uposlovanska stnn
fi stno v nasih pnzadevanjih za
osobodirev Avsiic luhko raCunah
z moiulno podporo Jugoslavije.
veiikun in
zadovoljstom je opazoval doher
azioj avs-irijsko-jugoslovans-kih
odnosov. Drug drugenu smo lahko
vehko dali V casu med -- obema
vojnama je bdo razmerje med dria-vam- a
obremenjeno Se s posledicami
narodnostmh bojev v monarhiji. To
Namesto ocene
"Na§ tednik" iz Celovcaje namesto ocene
decembrske stevilke CelovSkega Zvona, ki
ga pri nas Se nismo videli, objavil kratko
gloso svojega urednika Joteta Wakouniga,
v kateri beremo med drugim:
"Zadnja Stevilka CZ... je ob vseb
ponovni, ne prvi, poskus, da bi
se тобпеје zavedali svojega, bi to svoje
primerno in spodobno dastili in ga nikakor
ne podrejali tujemu, ki ni nujno boljse ze
koj zaradi tega, ker je tuje. Ce pa bodemo
svoje moramo to svoje tudi poznati,
ne samo tujega. Urbana Jarnika, tega zilj-skeg- a
duhovnika, kisejerodil pred 200 leti,
skorajda nismo poznali vet. A so njegova
priievanja tako pretresljivo aktualna za naS
slovenski narod danes injutri..."
(Zabelezil LD.)
шжжттттжттттттт''
$шШт&а.
w
&&
February 28, 1985, NOVINE —11
berlmski
zunanjepolititni
povezana.
da dan,
Knroske,
drzanc
doloceno
veselcm
proble-maticnost- ih
da
ceniti,
je zdaj dokondno mine. Zdaj smo
spet sposobni ceniti prednosti, kijih
je monarhija prinesla donavskim
narodom. Ce je Jugoslavia prej
gledala na A vstrijo kot na negativen
ah pa vsaj nevtralen dejavnik v
evropski politiki, je zdaj pr'iSla do
preprifanja, da je treba neodvisno
Avstnjo oceniti, kot pozitiven
dejavnik. Ni delii mnenja nekaterih
krogov v A vstriji, ki so se bali, da
bo tesnejSe scfdelovanje z Jugoslavi-j-o
ruski odnos proti Avstriji naredi-l- o
bolj trdovraUm. Bil je, nasprot-no- ,
prepnian, da bo ojafanje sode-iovan- ja
med drfavama naS poloiaj
do Rusov okrepilo. Svojemu so-vovornt- ku
sem zagotovil, da
odlotdni dejavniki avstrijske politi-k- e
ielijo tesnejSe sodelovanje z
Jugoslavijo. NaSa prizadevanja mo-ra- o
bm seveda v prvi vrsti usmerje-n- a
na pridobitev popolne drtavne
neodvisnosti, kar zahteva od nas
posebno previdnost. NaSi jugoslo-ansk- i
prijutelji morajo to razume-ti- .
Gopod Kardelj je mend, da ima
riccovu vlada razumljivo polno ta-zuineva- na
za nas poloza.
To porocilo scm tako izfrpno
opisal, ker znova prikazuje
analmcne sposobnosti Kardelja in
hk rati poudarja simpatije, ki jih je
Kardel unci do Avstrije ze v zelo
zaudnem obdobju. Zato imamo
razog, da se temu cloveku hvalezno
zahvalimo.
BRUNO XREISKY
T--O fiuy
"Drevo se naslanja na drevo, zakaj se lju-dj- e
drug drugega ne bi, ceprav smo raz-li6n- ih misli..."
Frank Bukvit v svojem romanu "Vojna
in re volucija" (Buenos Aires 1983),
gllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllHini
§ Mestno gledalisce ljubljansko je pripra--5
vilo prejsnji mesec premiero igre Jozeta
JavorSka "Dezela gasilcev". Ta "norf ija"
Ц je iz§la prvikrat med avtorjevimi tako im-- = venovanimi Kurtimi igrami pred desetimi
E leti in vse doslej Se ni bila uprizorjena.
§i Ukvarja se z ironicno pesniSkim parodira-- Ш
njem pozarne brambe, ki se v Dezeli gasil-- S
cev pojavlja obenem tudi kot metonimija
E za policijo, vojsko in morda Se katere
= vzvode oblasti. Po avtorjevi volji naj bi
= bila malo abotna in nevarna hkrati. (Po
l м il l Mill l ll M 1 1 i 1 1 111 1 1 HI HI ill 4 11IMI lllllll 1111 111 1 1 11 1 Ш tH I Ml III 1Ш llUlllllll 1 1 T= porocilu Andreja Inkreta v "Delu").
t
w- -
na
sksssz. . т&Јтгзхшш& " zst88&es!s@$Rt шхххххж&шишшшм