Nase Novine, May 11, 1983

              ' --r 4 и ,, v j' 1V iw'.!.
.
-- ;w ' l .'Л ' w -- - ' - " „-,- -- , , f J ' t . : ' v ,f 'I i,i '{..1 V V rr
--, 1. — „ Л l - l f
6-- NASE NOVINE, March 16,1983.
ЗТЈГГЖЖШЈШМ
Slovenski koledar83 JOSIP VIDMA R:
"Domovino imate radi, to ste doka- -
zali ie velikokrat. In naSa najvedja
lelja je, da bi vam o tej domovini
povedali vsaj nekaj, desar doslej Se
niste vedeli.To naj bi bil pogled v
proteklost in pogled v sedanjost. Na
obe smo lahko ponosni..." —
Urednikova beseda
To je ze trideseti letni zbornik, ki nam ga
je Slovenska izseljenska matica poslala tudi
na severnoameriSko celino. Nekateri izmed
nas so ze v naglici prelistali vse tisto, kar
nas najbolj zanima, in verjetno smo prav vsi
zaceli z listi iz domovine. LetoSnji koledarski
del je posve6en znamenitim slovenskim
znanstvenikom in izumiteljem. Prijetna no-vo- st
je ta, da so podatki o naSih velikanih
paralelno objavljeni бе v angleSfiini — za naS
mlaj§i rod, ki naj bo pravtako ponosen, da je
slovenski, kot je to z nami. Temu prvemu
delu se pridruzuje tudi zaplsek JaraJ)olarja o
Hermanu KoroSkemu, posredniku omike in
kulture med vzhodom in zahodom iz prve
polovice 12. stoletja. Sicer pa je bogata
vsebina Koledar spet razdeljena v ze
udomacene naslove: Domovlna — Slovene
po svetu — Literami almanah. Novo je spet,
da je knjigi prilozena tudi lepo iiustrirana
priloga "Pesml in zgodbe za naJmlajSe
Slovence", ki bo nadvse dobrodoSIa v
slovenskih Solah, nato pa Se "Kronika
slovensklh druStev v zahodni Evropi", ki se
bo prihodnje leto nedaljevala. Posebno lepe
so, seveda, barvne fotografije slovenskih
krajev (pod naslovom Krilem kraiem po
Sloveniji), in teh tokrat ni malo. V zadnjem
delu je "English Section", kjer beremo o
zgodovini federacije slovenskih narodnih
domov v Ameriki, o Jozefu Turku in
Mlakarjevem romanu (D.Dolenc), o avtobio-grafija- h
izseljenih Slovencev (J. Petri6), in o
vlogi jugoslovanskih priseljencev v Koloradu
(J. Drasler). Celotno gradivo je skrbno uredil
Joie PreSeren, pomagali pa so mu Janez
Kajzer, Mila Senk, Jagoda Vogele, Mitja
VoSnjak in Janez Zrnec.
V domovinskem delu je res mnogo takega,.,
6esar Se nismo vedeli. Cela vrsta clankov in
reportaz nas seznanja z nekdanjim in
zdajSnjim slovenskim svetu — tu so
politi6ne obletnice, kultura, druzbena zna-nos- t,
jezikoslovje, medlcina, turizem, Se
podatki o tern, kako je mogoce prejemati
pokojnino doma za delo v tujini. Mimo
urednika samega se naravnost obraiata na
nas vse, ki zivimo v svetu, predsednlk SIM
Stane Kolman in clanlca predsedstva SR
Slovenije MajdaGaspari; prvi govornas vabi
k bogatejSemu medsebojnemu sodelovanju,
drugi pa nam govori o koreninah naSe
narodne pripadnosti. 0 turneji avstralskih
pevskih zborov v Sloveniji piSe J. PreSeren.
Роибпе primerjave z naSimi razmerami
nam ponuja Bogdan Родабтк v svoji
reportazi "Triglav v Juini Ameriki", ta pa
zajema prav tako Argentino kot Urugvaj in
Brazilijo. Irena Mislej je prispevala "Krono-logij- o
Slovencev v Argentini". Mila 5enk
piSe o Znanstveno raziskovalnem centru za
slovensko izseljenstvo (v Ljubljani) in o
Stelli in L. Adamiduv RogaSki Slatini (iz leta
1932). Joze Bajec objavlja zapisek o sloven-ske- m
ameriSkem kulturnem delavcu Franku
Kerletu. Na ameriSkih tleh se odigravajo
tudi dogodki iz zivljenja prekmurskih Slo-vencev
v Betlehumu v Pennsilvaniji; opisuje
jih Mihael Kuzmic.
Posebej velja omeniti razpravo Nives Sulid
(z univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani) pod
naslovom "Thank God I'm Slovenian". Tu
najdemo zakljudke etnoloSke riziskave med
ameriSkimi Slovenci — izredno zanimive
odgovore na vpraSanja, kot so napr. zakaj in
kako se ohranja pripadnost slovenski etnidki
skupini v tujem okolju. Med drugim nas
avtorica ponovno opozarja na dejstvo, da so
se v Ameriki ohranile samo tiste slovenske
organizacije, ki so se prilagodile ameriSke-m- u
nadinu zivljenja. Tudi to beremo znova,
da je slovenska kultura med ameriSkimi
Slovenci predstavljena precej enostransko.
(Ob tej razpravi je objavljen zemljevid
slovenskega tiska v ZDA, 6igar avtor je dr.
Joze Velikonja, izSel pa je ta zemljevid v
knjizici Lige amerikanskih Slovencev v New
Yorku). S tovrstnimi razpravami naj bi mladi
slovenski znanstveniki doma kar korajzno
nadaljevali in jih kar se da naglo objavljali.
V tern delu Koledarja so Se trije zgodovin-sk- i
zapisi, ki bodo zanimivi posebej za nas v
Severni Ameriki. Tako piSe Marinka Drazu-meri- fi
o izseljavanju iz Vinlce in njene
okolice, Matjaz KlemenCii pa o izseljevanju
iz Notraniske v obdobju od srede 19 stoletja
do danes. (K temu delu se prilega prva
doma6a objava Mlakarjeve Crtice "Bablca" v
slovenskem prevodu — na str. 225). Tretji
zgodovinski zapis predstavlja gradivo za
zgodovino Vzajemne podporne zveze "Bled"
(Kanada); Rado Genorio bo v prihodnjem
Koledarju objavil Se drugi del (od druge
svetovne vojne do danes).
To drobno рогобПсе o letoSnjem Sloven-skem
koledarju pa je lahko samo prijazno
vabilo tistim, ki njegove vsebine Se ne
poznajo. V ла§1 domovini se cedalji veCji
krog naSih sorojakov trudi, da bi nam
ponudili zanimivo in privlacno knjigo, ki bi
jo bilo vredno prebirati skozi vse leto. To se
jim je posrecilo letos iznosa. Uredniku in
njegovim zvestim sodelavcem lepa hvala in
vse najboljSe v Novem letu! Kar se pa tide
nas. ki smo tostran velike luzeglejmo, da bo
ta bogati zbornik priSel v roke 6im vefijemu
Stevilu naSih ljudi, ki Se slovensko cutijo.
Ivan DOLENC
U svojem prvom govoru kao predsjednik SAD Fran-klin
Delano Roosevelt nagovijestio je siroku akciju za sa-vladava- nje velike ekonomske krize koja je godinama po-tresa- la Ameriku. Trenutak je bio izvanredno tezak i trazio
jsetohtirnaebrbaani aokdalucznaatvoproilleiticsuarav.raTtiah, pbrivjeihdadajenapooszvuujkdaa 1ra9s3l3a.
u najrazlicitijim oblicima, a 1 7 miliiuna nezaposlenih bez-nadn- o je ocekivalo iduci dan. Cak su i deseci tisuca
znatizeljnika, koji su vlakovima stigli, u Washington da bi
gnpionststouavstsvenoovvvaialsiee! pnriejedsmjedongilcokokjupitiinazuagucreakcoijvi,e bvilieczaspaamnjoenzi:a
U takvim okolnostima nije jos ni jedan americki pred-thsrjrueasdbtnoroivkimdpaoobzaidcrmaiovolnjeioznpaozlonivma
aKn.aacpiijtio, lub.olRjeoorseecveenlto jger,abmeezdljuivtiimm,
— Tko je krivac? — uzviknuo je u svom prvom go- voru i odmah odgovorio.
— Mnogi koji su pohlepom ometali raspodjelu do-ba- ra svoiom tvrdoglavoscu i nepristojnoscu. Prakticari
beskrupufoznih novcanih transakcija stoje sada pred su-do- m javnog misljenja, odbaceni od ljudskih srea i moz-gov- a. samoziOveni gneeneproazcnijaej.u Onvisatja ndarruogdo trnaezgi odjvellaadai vtionuodjmedanhe!
Bio je to nagovjestaj Rooseveltova,New Deala nove
pdorzjiativkee ucijraastsreojebniit sparsivtorejadlnai zuivionttezrevmenlcjeij.i Okkarpuiztaelnisticke gru-po- m ekonomskih i politickih struenjaka, poznatim pod na- -
Franklin Delano Roosevelt
"VSMB© NAJ UCI SVOJ NAROB"
0 nenavadno ostrih praskah na temo
"slovenskega nacionalizma", ki se zadnje
6ase pojavljajo v jugoslovanskem tisku, sem
ze na kratko рогоба!, ko sem omenil uvodnik
Tita Vidmarja iz "Dela". Zdaj se je oglasil
tudi spoStovani slovenski kulturnik Josip
Vidmar (v. "Teleksu") in povedal novinarki
Barbari Gorifiar med drugim: "Tudi Izbruhi,
kakrSne moramo Slovenci zdaj doiivljati, me
spominjajo na dase Aleksandrove dlktature,
kar je sprido naSega socializma skoraj
povsem nerazumljivo".
Josip Vidmar je v tern intervjuju obudil
nekaj spominov na svojo ubelezbo v
slovenskih nacionalnih bojih iz preteklosti in
poudaril, da je zmeraj stal na istem staliS6u
v zvezi najrazlicnejSimi zanikanji slovenske-ga
jezika, potem pa nadaljeval:
"TakSne re6i lahko govorijo samo ljudje,
ki nimajo nqbenega vpogleda v resniino
duhovno snovanje Cloveka, zlasti pa ne
pisatelja, pa tudi preprostega dloveka ne. Mi
se moremo in moramo izrazati samo v
svojem jeziku".
So pa tudi takSni, ki bi svoj jezik najraje
zamenjali. Po moinostl za kakSnega vedje-g- a.
"Tudi pisci so med njimi. TakSni, ki bi radi
zafieli pisati v vecjem jeziku, бе bi ga Ie
znali. Vendar si cesa takega lahko fell samo
pisatelj, ki ni izpovedovalec samega sebe in
svoje narave. Kaj takega lahko гебе samo
nekdo, ki mu je pomemben gmotni uspeh ali
pa uspeh v obliki slave".
NAJNOVEJSE
PreSernova druzba bo v svoji redni knjizni
zbirki za leto 1983 predstavila med drugimi
naslovi tudi knjigo dr. Franceta Adamica:
"2ivljenje in delo Louisa Adamite". Brat
naSega slavnega pisatelja iz Amerlke bo v
svoji knjigi orisal tako Louisovo zivljensko
ko pisateljsko in politi6no pot: Adami6ev
rod in bratova mlada leta, odhod v "obljub-Ijen- o
dezelo" in sre6anja z amerlSko
stvarnostjo, nato prostovoljca v prvl svetovnl
vojni in leta gospodarske krlze, prva plsanja
("Dinamit" in "Smeh v dzungli"), згебапја s
staro domovino, pisateljeva prizadevanja za
Jugoslavijo in srecanje s Titom, vse do
pisanja zadnje knjige "Orel in korenine" In
do pisateljeve smrti. (Naslov za narodilo
zbirke je: PreSernova drulba, Ljubljana
61000, Borsetova ul. 27).
zivom trust mozgo-va- ,
Roosevelt je izra-di- o
sirok program re-for- mi
kojim se ogranl-caval- a
nezajazljiva ka-pitalisti- cka
inicijativa i
u privredu uvodili ele-men- ti
planiranja. Te
su mjere bile novost u
kapitalistickom dru-stv- u,
pa je razumljiv
otpor sto su ga no
vom predsjedniku
pruzili monopolisticki
vrhovi Amerike. No,
strah od revolucionar-n- e
eksplozije bio je
jaci! Sama je kapitali-stick- a
klasa shvatila
da ce Rooseveltovi
potezi prigusiti nara-sl- e
klasne suprotnosti
i omoguciti odrzanje i
reprodukciju kapitaliz-ma- .
Americki Kon-gre- s
stoga je velik dio
svoje vlasti, iako ne
formalno a ono prakticki, odmah prenio na predsjednika.
Se pravi, da gre morda tudi zdaj za neko
politiko?
"Kar se politike Ибе, bi pa rekel tole vsej
jugoslovanski javnosti na ves glas. Mislim,
da smo Slovenci svojo republiko izbojevali.
Seveda s ротобјо bratskih narodov in
narodnosti. Krvav davek smo dali za svojo
osvoboditev in za svojo republiko . Mislim,
da smo s tern, pa бе Se s tern ne, pa s svojim
gmotnim in moralnim prispevkom k ustano-vitv- i
nove drzave, zasluzili sami sebi tudi
popoln mir".
Hodete re6i, da naj nas puste v miru...
"Нобет гебј, da naj se ne vtikajo v naSe
interne — slovenske nacionalne stvari —
ljudje, ki o tern nimajo nobenega pojma in ki
nas skuSajo kritizirati in uni6iti. Naj tak
6lovek uci svoj narod! Zakaj pa ne bi u6il
svojega naroda, ki je prav tako, kot smo mi,
narod, kakrSen smo mi!
Smo morda tudi premalo storili za
Slovence, ki kot manjSina tivijo izven meja
matidne domovine?
Predvsem nespretno. Ta ret nam ne gre
dobro od rok. Je vse zastonj. Treba bi bilo
nekako drugace: izkoristiti je treba tisto
mozno zavest o slovenstvu, ki Se zivi tudi v
tistih ljudeh, ki komaj Se znajo slovensko".
TovariS Vidmar, ali smo Slovenci naciona-llsti- ?
Pri nas nacionalizma, ki bi kogarkoli
ogrozal, ni, In ga v Sloveniji ne more blti.
Drugi naj mirno puste naS nacionalizem in
naj skuSajo svoje nacionalizme, priblizati
naSemu nacionaiizmu, naj ne skuSajo
nikogar narodno spreminjati ali pridobivati,
temvefc naj puste vse, kar je vzklilo, kot je
rekel PreSeren, da zraste in da bo priSel
пекоб sodni dan, na katerem bo Gospod, to
je vesoljstvo, lahko 1обНо zrno od plevela. Ta
PreSernova formulacija je zame najvlSja
formulacija, ki sploh more eksistlrati.
In vendar nam hodejo pritisniti pedat
nacionalizma.
Tudi izbruhi, kakrSne moramo Slovenci
zdaj dozivljati, me spominjajo na 6ase
Aleksandrove diktature, kar je sprido naSega
socializma skoraj povsem nerazumljivo. Ce
poznamo kakSen nacionalizem, poznamo
defenzivni nacionalizem, nikakor pa ne
agresivnega. Nikogar Se nismo hoteli slove-nlzlra- ti
do zdaj, ker ga ne moremo.
Nitl hodemo.
"Nimamo teh potreb. Drugi pa imajo
neverjetne potrebe, vse karni njihovo, kar je
zame smeSno".
(Po "NaSem tedniku" iz Celovca zabelezil
I.D.)
Roosevelt je tako dobio gotovo slobodne ruke za izvo-denj- e
svojih namjera stb se prije dogadalo samo za vri-je- me
rata. Uz manie otpore ubrzo je izborio donosenje
dvaju znacajnih zakona, Zakon o obnovi industrije kojim
je stimuliran industrijski razvitak davanjem kredita uz ni-s- ku
kamatnu stopu, i Zakon o preuredenju poljoprivrede
kojim su uvedeni sistem drzavne pomoci farmerima i dr-zav- no
reguliranje cijena poljoprivrednim proizvodima.
Monopcli su prignuli siju i uklopili se u program spa-savan- je
kapitalisticke privrede. Morali su prihvatiti i Roo-sevelto- ve
socijalne reforme jer bi bez njih plima radni-cko- g
nezadovoljstva jos vise porasla.
New Deal je spasio Ameriku od katastrofe smanjivsi
broj nezaposlenih sa 17 na sedam milijjuna. Privreda je
polako pocela hvatati vec izbuljeni dah pa su se poslje-dic- e
napretka pocele osjecati u svim oblastima zivota.
No, upravo u torn trenutku pojacali su se reakcionami
napadi na predsjednika jer je, prema misljenju kapitala,
proslo vrijeme za drzavnu intervenciju. U torn razdoblju
najzesci otpor pruzio je Vrhovni sud koji je bio pod utje-caje- m
najreakcionarnijih americkih krugova. Spretni pred-sjednik
nasao je i za to lijeka: jenostavno je povecao broj
sudaca, pa su njegovi sljedbenici bill u vecini!
Rooseveltov pothvat bio je, nesumnjivo, smion za
tadasnje prilike ali je bio i jedino rjesenje da se, u okvi-rim- a
kapitalistickih odnosa, izbjegne revolucionarni tok
dogadaja kojim je mogla uroditi velika ekonomska kriza.
Kapitalisticki poredak sacuvan je makar uz cijenu ustupa-k- a
drzavi, radnickoj klasi i farmerima.