Nase Novine, March 02, 1983

              IW ' V l' ',
и
--'
— 18— NASE NOVINE, December 21, 1983, Za slovenske bralce
LACEN OTROK - V v ZIV CLOVESKE VESTI
Zaradi podhranjenosti in njenih
posledic v drzavah v razvoju vsak
dan umre 40 tiso6 obrok. Zaradi
diareje, ki je posledica umazane
vode in neustrezne zdravstvpnp
zasite, v teh drzavah umre 6 mi-lijon- ov
otrok. Tudi bolezni, ki so
sicer ozdravljive, na primer, oslov-sk- i
kaselj, tetanus, ospice, tuber-koloz- a
in davica, terjajo zivljenje
okrog 5 milijonov otrok.
Tisoce in tisofie otrok umre
zaradi pljufinih obolenj, malarije,
itd. Ce ne bomo takoj ukrepali, bo
do leta 2000 na svetu zivelo 600
milijonov podhranjenih ljudi, v
glavnem otrok, ki ne bodo nikoli
odrasli.Vsako leto v drzavah v
razvoju umre toliko otrok, kolikor
je malckov do petega leta starosti v
ZDA, Franciji, ZR Nem6iji, Italiji,
Spaniji in Veliki Britaniji skupaj.
Podhranjenost in njene posledice
ubijejo vec otrok kot katerakoli
vojna, potres, poplava ali kaka
druga naravna nesre!!;a. Milijoni
podhranjenih otrok sicer ostanejo
zivi, toda njihova energija za
ибепје in igro je manjSa, bolj so
dovzetni za razne bolezni.
Spomnimo se vefikrat, da bi bilo
zato, da bi prepre6ili пајгшјбе
posledice podhranjenosti in lako-t- e,
treba dati le 6 milijard dolarjev
na leto. Na prvi pogled se zdi to
mnogo, toda je le stoti del vsote, ki
jo po svetu vsako leto namenij'o za
oborozitev. In da bi reSili zivljenje
otroka iz kake drzave tretjega
sveta, bi bilo na leto treba dati zanj
samo dvanajst dolarjev, za tiste iz
najbolji siromaSnih drzav pa le 2,6
dolarja...
Pa se to: V fiasu, ko podasi
preStejemo od ena do pet, nekje na
svetu zaradi podhranjenosti umre
§e en otrok.
TANJUG
Ali nam ti skromni podatki ne
ponujajo §e enega dokaza ve6 za
blaznost пабеда do zob oboroze-neg- a sodobnega sveta, ki tekmuje
z nafirti za uni6evanje, namesto da
bi se obrnil k svojemu trpecemu
socloveku in mu pomagal preziveti
danaSnji dan? —
I.D.
V Dubrovniku so proslavili petdesetlet-nic- o
kongresa mednarodnega kluba PEN,
na katerem so knjiievnlkl prviC javno
obsodlli hitlerjev rezMm v Nemdiji. Bilo je to
na dan 14. oktobra In proslave se je
udeleilla tudi nasa velika pesnica Desanka
MaksimoviG, ki je bila prisotna tudi na
kongresu leta 1933. Na tej prireditvl so se
posebej spomnili govora Ernsta Tolerja,
takratnega zastopnika naprednlh nemSklh
plscev. Zgodovinski kongres je vodil
(namesto umrlega Johna Galsworthyja)
H.G.Wells.
Marina MaruSic, §tudentka Iz Adelaide v
Avstralljl, je bila oktobra kronana za Sesto
uradno lepotno kraljlco jugoslovansklh
izseljencev v Avstraliji. S flnalnim tekmo-vanje- m
v Canberri se je koncal enoltetnl
ciklus prireditev, na katerih so v klubih in
drustvih po vsej avstralski cellni Izblrall
najlepsa dekleta. Marino Marusic je ok-ron- al
jugoslovanski veleposlanlk v Avs-tralljl
Slme Karman, za nagrado pa je
dobila brezplacno potovanje v domovlno
svojih starsev, ki je zanjo druga domovina.
Enako nagrado je dobila se naJaktlvnejSa
clanica jugoslavenskega kluba v Perthu
Jenny Bulich.
Na Rimski konferenci o pre-hra- ni
leta 1974 so predstav-nik- i
vseh vlad sprejeli svecano
obljubo, ki se glasi:
,,Od danes in fez deset let, ne
bi smel niti en otrok ve£ zaspati
lacen, niti ena druzina ne bi sme-l- a
ziveti v strahu, da jutri ne bo
imela kruha, in zaradi lakote ne
bi smel umreti niti en clovek
vec."
Veliko let je ze minilo od ta-kr- at,
zaradi lakote pa umre vse
vec otrok. Ze v treh letih po tej
izjavi je umrlo zaradi lakote 120
milijonov ljudi, med njimi vec
kot polovica otrok.
Naloga vladc tako v miru
kot v vojm ni, da ustvarja
slavno ime sebi ali svoji raa,
pac pa da osrecuje navadne
ljudi.
BEVERIDGE
Skrivanje dejstev, ker nam
niso vsec, jc ravno tako uso-dn- o,
kot je strahopetno.
TYPJDALL
Kdor ne ljubi vina, zensk in
pesmi, ostanedo konca iiv-Ijen-ja
bedak.
VOSS
SZ£££ZSX32ZSSZ2Z£2I£3[I£2Z£S2L&££2Zr21£
Bibllotekarjl in dokumentallsti v Slovenl-j- i
opozarjajo na skodljive posledice
zmanjsanega uvoza tuje znanstvene in
strokovne literature. Za okoli 60 tehnicnih
kniznic bo uvozenih letos samo 125 knjig
In obnovljeno za prihodnje leto narodilo
2750naslovov tujih revlj iz konvertabilnega
plafillnega podrocja. Pred tremi letl pa je
bilo podrodje tehniSkih in prirodoslovnih
znanosti pokrito Se za s prlblizno 6000
naslovl tujih revij in nekaj tisoC tujih knjig.
Такбпо кгбепје dotoka tuje literature bo
Imelo po mnenju bibliotekarjev in doku-mentalist- ov
iz slovensklh visokoSolskih in
specialnih knjiznic nujno §kodljive posle-dice
za znanstveno raziskovalno, pedagoS-k- o
in strokovno delo.
Miha Mate, pisatelj in v naSem svetu
znanl urednlk stranl "Mladim po sreu" v
"Rodni grudi", je pred dnevl dobil
albanski prevod svoje mladlnske proze
"Pobegle kolebnice", ki je v slovensCini
izsla leta 1979. Ista avtorjeva knjiga je
novembra izsla tudi v makedonSCini, tri
zgodbe iz te zbirke pa bodo se do konca
leta izsle v Ceskem jeziku v Pragi.
"To je velik, nenavaden obdeloval minoscvteirmja,poosktaaltepreismaptiesdalajtenelejv.s.r.onpiMsvkieseckokslmeKderuca,knekjeicrpeajvesgciaiznjseee:lnieiznnpersekh-imucnrskeeo- rga
lzvrsten, nadarjen, z mislijo, ki ljudem obljublja sreco in napredek
vsega clovestva," je dejal dolgoletni Kranjcev prijatelj akademik Josip kViipdmMairs,kakKo rjaenjvcaV, edleikloi aPkoaldaenmi spkreedgaoksinpnaorjvanDo rsaoglaoTorsdakrrjaiv. a—l d"Doperlosn"i
SKRICE
Zivljenje je pretrgan sta-ve- k-
HUGO
Kdorje nadarjen, dela, kar
hoce. Kdor je genialen, dela,
kar more. INGRES
Zgodovino navsezadnje
ustvarjajo njeni sovrazniki.
IONESCO
Y
Kadar sami posadite drevo,
vas vedno vsaj malo zanima,
kako raste. Vsekakor veliko
bolj kot drevje na Norve-ske- m
ali v Ameriki. Sami ste
ga posadili in to je dovolj, da
jc za vas nekaj posebnega
med vsemi drugimi drevesi na
svetu.
SMITH
важаашта
zaradi
f &№bk.Sffi
Ce bi Сапкаг se zivel, bi brz6as napisal igro Kfalji na
Betajnovi.
XXX
,, Tehniko narodu, "je rekel tehnokrat.
XXX
Zakaj sprejemati nove zakone — cenej bi bilo, da bi v
starih zakonih zakrpali luknje.
XXX
Izhod iz krize vidim v zdruzevanju socialistidne
ideologije s kapitalistitnimi delovnimi navadami.
OODNOSU BONARODNOST
Zelezna zupanija, Porabje — Tu
se je med porabskimi Slovenci
mudila oktobra meseca delegacija
SZDL Slovenije, ki jo je vodil Franc
Setinc. V'Narodnih novinah" je
potem iz§el razgovor z omenjenim
slovenskim politikom, in sicer na
slovenski strani {"Za Slovence"),
list pa izhaja v Budimpe§ti kot
glasilo Demokratske zveze iuznih
Slovanov v Madzarski. Tarn smo
prebrali pod Setin6evim imenom
tudi sledeco izjavo:
"No, jaz sem prvic v Zelezni
zupaniji in skoraj me je sram
povedati, da sem tudi prvic med
Slovenci v Porabju. To se ne slisi
lepo. Vsak Slovenec bi moral kdaj
priti v Porabje. Bil sem na Gornjem
Seniku, na slovenski osnovni soli,
ki bo slovenska pravzaprav sele
postala s popolno uvedbo dvojezic-neg- a
solstva, ko bo na soli pouk v
slovenskem in madzarskem jeziku,
in ko bodo tudi ucitelji ze znali oba
jezika. Radi bi, da bi sel ta razvoj
hitro naprej, da bi se Slovenci
zares zavedaii, kaj so, to je, da so
Slovenci, kajti zato ne bodo nid
manj napredni drzavljani Ljudske
repubiike Madzarske. Seveda pa je
„„,, „v - ДГ--
treba za to ustvariti pogoje. Ni
dovolj, da imamo dvojezicno sol-stv- o,
ampak je potrebno — in mi v
Sloveniji imamo pri tem izkusnje
— krepiti tudi gospodarsko moc
narodnosti, razvijati slovensko in-telige-nco
— ne samo izobrazevati
ucitelje, ampak tudi drugo izobra-zenstv- o
— da se bodo tako
Slovenci postavili na svoje noge,
da bodo res, kot pravimo, subjekt.
Da bodo pomembni clen in s tem
tudi pomemben kazalec napredka,
razvitosti druzbenih odnosov, de-mokraticn-osti
in humanosti. Vsaj
tako mi pojmujemo odnos do
narodnosti..."
Zdi se, da predsednik RK SZDL
Slovenije ni bil kdove kako navdu-Se- n
nad tem, kar je videl med
Slovenci na Madzarskem. Tudi
njegove ostale izjave kazejo, da je
govoril predvsem o nalogah in
dolznostih madarskega ve6inskega
narodado porabskih Slovencev. In
tako je tudi prav. Morda bo tudi
njegov obisk pospeSili kulturni
napredek naSe tamkajSnje manj-Sin- e.
I.D.