000202 |
Previous | 2 of 4 | Next |
|
small (250x250 max)
medium (500x500 max)
Large
Extra Large
large ( > 500x500)
Full Resolution
|
This page
All
|
Ц m 1 1 i ! 1 1 1 тЈЈЈЈИИШШЈУ STRANA 2 1 Z It NOVA CLANSKA "Zajednicar" (2К jiinaj objavm jc proglas za no-v- u Clansku kampanju HBZ, koji glasi: Na svora proljctnom zasjcdanju, Glavni Odbor Hr-vats- ke Brafeke Zajednice jednoglasno je zaklju6io, da od 1. srpnja (July) ove godine pocne NOVA Slanska ka-mpan- ja. Ova cc biti JEDINSTVENA kampanja u pov-jes- ti Zajednice, tome sto cc se odvijati u ТШ FAZE (dijela). s obzirom trajanje pojedinog dijela i razli-'dito- st nagrada uspjesnim natjccateljima. U suglasju s ovom odlukom, Odbor Kampanje ja-vl- ja sveukupnom Slanstvu Itrvatskc Bratskc Zajednice slijedeco : 1 — Prva faza kampanje poceti ce 1. srpnja (July) i trajati ce do zakljucno 30. rujna (September), jest tri mjeseca. Ona biti u po6ast i u vezi otvorenja no-vo-g Glavnog Ureda, koje imalo uslijediti pod konac listopada (October). Sudionici kampanje, koji do konca ovog dijela ka-mpanje prikupe najmanje 10 toikica (points), biti ce sluzbeno pozvani na svecanosti otvorenja Doma, kao i glavni dogadjaj toga dana — svedani banket u gla-sovito- m Pittsburgh Hilton hotelu, gdje ce uz ostalo ибс-enici- ma biti poklonjeni i prigodni spomenari. 2 — Drugi dio kampanje takodjer ce po£eti 1. srp-nja (July) i potrajati ce do 31. oujka (March) 1962. Pobjcdnici biti cc pozvani tro-dnev- nu konferenciju u Pittsburgh 23., 21. i 22. srpnja 19G2. i predstavljeni opdinstvu na "Zajcdnicarskom Danu". 3 — Treca faza kampanje isto pocmjc 1. srpnja (July) ovc godine i trajat do zaklju6no 30. lipnja (June) 1962. Ova je kampanja u prvom redu namjenjena naSim Neurednosti u odsjeku 617 HBZ u Wellandu U zapisniku sjednice Iz-vr3n- og odbora HBZ odrza-n- o 17. svibnja (maja). obja-vljeno- m u "Zajednicaru" 28. juna stoji : "Brat Mandich : Na tcmo-lj- u IzvrSnog odbora prisust-vova-o sam 70. godilsnjom za-sjedan- ju Canadian Frater-nal Association, koje je odr-2an- o 7. 8. i 9. svibnja u Montebello, Quebec. Uzput zaustavio sam se s bratom Tony Greguricom, naSim Glavnim knjigovodjom, u Wolland, Ont. gdje jo odr-Zan- a izvanrcdna sjednica blvSih i sadasnjih odsjecnih odbornika i clanova Nadzo-rno- g odbora odsjeka 617 na kojoj so vrSio prcgled pos-lovii- ih knjiga i poslovanja bivscg odsjcSnog tajnika. Sjednica je pocela u 7:30 na veccr, i istoj su uz ve6 spomenuto 5asnike prisust-vova-li i upravitelj pomlad-k- a to predsjednik Hrvats-ko- g doma koji je vlasniStvo odsjeka. Brat Greguric tra2io jo razjainjenjo o raznim pita- - Jos o U proslom broju Narod-nog Glasnika smo objavili kako jc doSlo do toga da je senator Dirksen iz lllinoisa, vodja republikanaca u Se-na- tu Sjedinjcnih Driava. zatraiio 'Чобки privilegije" u Scnatu. da vajnim senato-rim- a ocita slavopojku "Da-na Hrvatske Nezavisnosti. 9, travnja, 1911." Niti jedan jedincati senator se niie di-a- o floru Sonata da osu-d- i ovu sramotu. Prije nego idemo dalje, rei cemo da je ocigled jasno svakome ko ima i naj-manj- eg pojma o predmetu o kojem je rijec, da je sena-tor Dirksen bez dvojbo u5i-- nio zabunu — 5to so engle-sk- i kaie "a slip of the ton-gue" — pa je mislio o "10. travnju. 1911", kojeg hrva-tski hitlerovci. poznati kao ustaSe. slave kao "Dan Hr-vatske Nezavisnosti". ill "Dan Hrvatske Driavnoeti". i da nakaza bude 5to gora, nekad i kao "Dan Oslobo-di'enj- a Hrvatske". No svp to se cdnos na is-t- u sUar. naime. icdnu H' Е D О V Л Р 0 Т Р 0 R po na to 6e bi na na de na na od njima, koja se odnose na is-kaz- an razlike u poslova-nj- u. Sjednica jo potrajala do kasna. I dok jo Glavni knjigovodja prenocio u Wel-land- -u zbog nastavka istra-g- o, ja sam proslijedio pro-m- a Montebello." Dalje so u zapisniku ka-z- c: "Brat Gregurich izvjes-cuj- e o pronadjenim razlika-m- a u poslovanju odsjeka 617. Ustanov'o je manjke u 1957., .1958., 1959. J 1960. za koje je vrijeme bivsi taj-ni- k vodio odsjecne knjige. Nalozeno jc bivsem tajniku, da ustanovljenu razliku iz-rav- na s odsjekom najkasni-j- o do 4. lipnja ovc godine." (Nas naglasak — "J") O cemu se radi? OSNUTAK IU1Z 2. IX. 169t. osnovana je u ejevc-roamertfko- m gradu l'ittsburghu Hrvateka Bratska Zajednica, koja jc u pocetku bila nazvana "Hrvat-eka Zajednica". Brojila je tada jodva oko C00 flanova, a prvl novae u blafjajni druStva iznoeio je samo 42 dolara. tlerovih najgorih razbojst-va- , koji je — kako je sam Dr. Vladko Macek naglasio u svojoj knjizi — stvorio u-sta- Jku takozvanu "Nezavi-sn- u Di-zav- u Hrvatsku". Ta drzava — "Nczavisna Drzava Hrvatska" — po mi-lo- sti Hitlora, je sluzila kao baza neopisivog zvjei-stva- , klanja na veliko ncduznog srpskog naroda, Jevrejn, Ci-ga- nn i demokratskih Ilrva-t- a. Dirksenova zabuna u jc-zik- u, gdjo je rekao "9. tra-van- j" na mjosto "10. tra-van- j" je cijelu ovu gnjusobu iznjela na svjctlo dana u novine, jor americki novina-r- i paze kao kobci bas za ta- - kovc pogreske kod javnin ljudi. Sto im je najveca nas-lad- a. i svaki reporter dobi-v- a naroiiite pohvale i darove kad primieti koju takovu pogre§ku. jer jo to sve "od vclikog interesa" za dnevnu Stampu. koja je uzela nravi-l-o da "ako pas uiede covie-k- a. to niie novost. ali ako covick uiede psa. e, to ti je prvoklasna novost". Croatian Publisning Toronto KMpire Manager $C 00 per Anthoriied as Second Clm ejadLJSf. шШШШш ШТгшггДју§ј1Д Г%§етг_ гЛкМШвшШвШШ ШМШј шшшшт N I Н 0 R G Л N I Z A HBZ sportasima i Ijubiteljima sporta. Uspjesnim ucesnicima ove kampanje biti ce placen puni putni trosak i ulazni-c- a, bilo na "Rose Bowl" ill "Sugar Bowl'' futbalsko nat-jecan- je 1. sijeenja (January) 1963. Broj potrebnih tockica (points) za nagradu DRU-G- E i TRECE faze (dijela) kampanje, odrediti 6c se pre-m-a zonama, kao sto je to bilo ucinjeno u ovoj kampanji. Upravljanje kampanjom ponovno je povjereno pre-dvodnici- ma tekuce kampanje, a to su braca Grasha i VraneS, procelnici, te braca Brkich i Vukelich, tajnici. Osim spomenutih, Odbor kampanje sacinjavaju i svi ostali odbornici i casnici, koji rade u Glavnom uredu. Odbor kampanje poduzcti ce sve potrebite korake i node zaliti truda, da u ovom jedinstvenom i velebnom podhvatu uzme ибебса ito je mogucc vise clanova i cla-nic- a. Zato, svi na posao za JACU i BOUU Hrvatsku Bratsku Zajednici! Mi smo svijesni, da uspjeh svakog naSeg podhvata, u prvomc redu zavisi od vas — 61anova i dlanica. I, sto-g- a, izrifiuci vam ovim putem iskrenu hvalu za uloiene napore u proSlim kampanjama, apeliramo da dvostru-ki- m zarom sudjelujete u novoj kampanji, koja се po-6e- ti vec 1. srpnja. Jacajmo Hrvatsku Bratsku Zajednicu sebi i potom-stv- u dlku i korist! U ime Odbora Kampanje : Michael Grasha Milan Vranes procelnici Stephen F. Brkich Philip Vukelich tajnici KONVENCIJA U Niagara Falls (Onta-rio) odrzana je peta kon-venci- ja Pomladka HBZ. Prisustvovalo je 160 dele-gate. Iz Kanade je bilo 20 delegata. Konvencija je odrzana na svrsetku jubilarne ka-mpanje za novo clanstvo. Saopceno je da su u kam POTHVATI HSS U "Hrvatskom Glasu" (Winnipeg) i "Danici" (Chi cago) objavijeno je saopce-nj- c HSS u Vancouveru da je "kupila zemljiste" na kome ce so jednog dana izgraditi novi hrvatski dom". U sao-pcen- ju so kazc da je HSS na taj korak posla nakon proslogodisnjeg neuspjeha da preuzme kontrolu orga-nizaci- je Hrvatskog Prosvje-tno- g Doma, odnosno da spri-jo- 6i ovu organizaciju da Za-jedno sa Jugoslavenskim Prosvjctnim Domom podig-n- o novi kulturni i druStveni centar naSega naroda. Ovo jo svakako poStcnijp od onoga §to su prvaci HSS u Vancouveru, uz suradnju Da no antagonizira Jev-rej- c, koji su po svim pravi-m- a jako osjctljivi prema svi-ra- a koji so udvaraju i poma-2- u Ilitlerovcc, senator Dir-ksen je isao "objasniavati" svoj pozdrav "Danu Hrvats-ke Nezavisnosti, 9. travnja ustaskim u Senator Dirksen (Iz "Narodnog Glasnika", Chicago) Da ono Sto se na jeziku zovo "konjarija", a na "a slip of the tongue", kad se nacini neku jozicnu Dirksen se htio prikazati ne samo priiate- - Ijem Hrvata, nego i Dalma-tinac- a! I onda da ne bude manjkav, istakao ie kako ie veliki prijatelj "SV1H SR-BA- ", i no samo svih Srba, nego i Cmogoraca! No nije rekao kakovu ne-zavisn- ost su do-bil- i, i od koga, jer oznaJfava da jedan na-rod iivi sam za sebe. Bilo bi pogreSno reci da ie recimo drzava Virginia nczavisna lllllltllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIinilMllltUllltllllllllllliniltllllllltllllllllllllMHIIIIIinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiil ovptv Tuedav and Friday. In Serbo-- jEDINfTVO KAMPANIA pokroviteljima and Slovenian ianpuapes. by Jedinstvo Company, Oueen Street West, 2П, Ontario. Canada: telephone 3-16- 42. Editor Stjepan MioStf, Dusi-ne'- 4 Ivan Stimac. Subscription rates: year, USA and other countries $7.00. Mail, Pot Office Dept„ С I Ј Л na POMLADKA HBZ panji dobivena 5.262 cla-n- a. Nove osiguracije upi-san- o je 4 milijuna 600 hi-Ija- da dolara. Pomladak HBZ sada broji preko 41.000, a cje-lokup- no clanstvo 110.000. Imovina izonsi 29 miliju-na dolara. II VANCOUVERU ustaSkih elemenata pokusa-l- i prosle godine. Ako hoce dom koji bi sluzio njihovim strancarskim svrhama — neka ga podignu, a od ono-ga §to je narod vec stvorio, neka dr2e ruko dalje. Lift hcz uzadi Lift bcz sajli patentirao jo poljski inzonjer Adam Belcvic. Umjesto tradiciona-lni- h sajli, lift se krece po dvjema vertikalnim cijevi-m- a, s komprimiranim zra-ko- m. Kada se zrak u cijevi, lift ide gore, a kada se zrak ispu§ta, on si-la- zi. Taj senzacionalni mozo donijeti ustede. U.S.A. 1911.", pa je rekao da se taj pozdrav odnosi i na SVE SRBE o njima ni-ti rijeci nije bilo u govoru u Senatu), i onda na na Dalmatince. pa i na Crnogorce! Dan Nezavisnosti nc samo za Hrvatc, neffoi Dalmatince! "popravi" hrvatskom engles-ko- m pomutnju, Dalmatinci nezavis-nos- t PuMi)iH 479 Ottawa. zgu§nja-v- a prona-laza- k (akoprem njegovom Slovence, od Sjedinjcnih Drzava, jer ona je sastavni dio Sjedinjc-nih Drzava, i u koliko bi so mogla u nekim slucajevima rabiti rijec "nezavisna" to bi moglo biti samo u smislu nezavisnosti Sjedinjcnih Dr-zava kao nacije, a nikako neka posebna "nezavisnost" drzave Virginije. Za to, Cet-vr- ti Juli se u Sjedinjenim Drzavama slavi kao Dan Nezavisnosti Sjedinjcnih Dr-zava kao takovih, a nikako kao Dan Nezavisnosti Virgi-nije, Texasa, Californije, Ud.. jer bi to bila prava zbr-k- a pojmova. No Dirksen je bas i btio ubaciti tu zbrku pojmova da odvrati pozornost od osnov-n- e i glavne stvari, niegove slavopojke u stvari Paveli-cev- oj "Nezavisnoj Drzavi Hrvatskoj". dielu Hitlera. pa da si zametne trag niie oklijevao 5ak ni od iavne poze da "niie znao Sto go- - (Nast' vri- - a str. 3) Jozc Stok — Korotan: Prvomajsko navdusenje so бе ni poleglo, ko je IV. armada z enotami IX. kor-pu- sa osvobodila Trst, Gori-c-o, Trzic in vecedel Sloven-skeg- a Primorja in Julijske Krajine ter po Kanalski do-li- ni prodirala v smeri Belja-k- a. VII. korpus je z nezadr-tan- o silo rusil s'ovrazne u-trd- be na Dolenjskem in No-tranjsk- em ter prodiral proti Ljubljani. Od Zagreba pa je hitola HI. jugoslovanska armada ter unicevala in ra-zorozev- ala divizije Balkan-sk- e Hccrcsgruppe, ki so se umikale z Balkana proti Avstriji. Spodnja Stajerska je bila takrat polna Nemcev, bra-ne- fi svoje utrdbe in vse ko-munika-cije predvscm zato, da bi so lahko Balkanska Heeresgruppe prebila 6ez Stajcreko na Korosko in se predala zavezniJkim silam. Zato je glavni stab JA za Slovenijo ukazal XIV. udar-n- i diviziji, da z glavnino vpado sovrazniku v hrbet, osvobodi.del Когозке ter u-mikaj- ocim se nemskim si-lam prescka umik na Koro-бк- о. Vodstvo divizije, ki jo imelo stab v St. Janzu nad Velenjem, se je hitro odloCi-lo- : komandant Ivan Kova-6ic-Efcn- ko in nacelnik staba Mi6o Dosomnic se bosta s Tomsicevo, Sercerjevo in Bracicevo brigado prebila na Korosko, komisar Ivan Dolni6ar-Janose- k pa bo v Zasavju s slandrovo in Zi-dansk-ovo brigado napadel postojanke in razorozeval nemske ceto. Za preboj na Korosko se jo vodstvo XIV. divizije spo-razum- no s komandantom IV. opcrativno cone Petrom Stantetom-Skalo- , ki je z de-lo- m svojega staba tudi poto-v- al na Korosko, odloCilo. da ocisti crto Crna — Gustanj— Dravograd, na to pa zaCnc prodirati v treh smereh pro-ti Velikovcu, Celovcu in Bo-Ijak- u. 3. maja 19 15. je Scrcerje-v- a brigada iz smeri ОШкс-g- a vrha napadla Dravograd. Nenaden udar je sovraznika presenetil, da se pni hip sploh ni znasel. To zmedo so borci izkoristili in zovzeli vse utrdbe na desnem bregu Drave. Vendar se ni dalo iz-sil- iti prchoda cez Dravo, ker so Nemci z levega brc-g- a branili most s tc2kim oro-zje- m. V stabu divizije so uvido-l- i, da bi se boj za zavzetjo Dravograda prevec zavlc-kc- l, zato so so odlo6ili, da nadaljujejo pohod 6ez hri-b- o proti fcelezni Kapli. Spo-tom- a naj bi dve brigadi uni-ci- li nemski postojanki v Cr-- ni i ierjav uter se krepkejo oborozili. Tomsiceva jo 4. maja napadla Crno, 2crjav pa blokirala. Naslodnji dan jo prispela so Braciccva bri-gad- a, takoj napdla utrdbe v fcerjavu in ga 6. maja zju-tr-aj zavzcla. Ko je bila tudi postojan-k- a v Crni malono pred pad-ce- m. je Stab IV. opcrativno cone ukazal poveljstvu XIV. udarne divizije, naj se naj-hitre- je prebije v noiranjost Koro§ke. 7. maja sta Tomsiceva in Braficeva odsli na zadnji Okoli 150 najvccjih zivi v lujini pod jzmi- - nacisticnih zlocinccv sljcnimi imeni Po napovedih zahodno-петЗк- е sluzbe za razisko-vanj- e nacisticnih zloSincv bo priSlo prihodnje leto ka-ki- h tisoc nacistov pred sodt-бс- е zaradi umorov ;n drjgih zlocinov mod drugo sveto-n- o vojno. Kakor pravi spo-rocil- o, so te primere izbrali iz arhiva dokumentov o 80.000 ljudeh, ki je o njih znano. da so sodelovali pri umorih v koncentracijskih tabori§5ih in pri drugih voj-ni- h zolSinih. Kakor je izjanl raTiateli te sluibc, Zivi do 150 nac'-sti5- ni zloJfinccv v tujini pod tzmisljenimi imenf. Slovenski o dmevi ZMAG05LAVNI bojni pohod pred svobodo, za njima pa tudi Sercerjeva. Spotom.i so se predhodnice in pobocnice borile z Nemci, ki so zaman poskusali prep-reci- ti preboj brigad 6ez sta-r- o jugoslovansko-avstrijsk- o mejo na Korosko. Naslednjega due je Tom-siceva prispela na polozaje okoli Eelezne Kaple in po kratkem pocitku nadaljeva-l- a pohod proti ?.itari vasi. Ko so Tomsicevci hotcli nadaljevati pohod proti Ce-lovcu, je prislo pri 2itari ve-- si do hudih borb s XIV. SS divizijo na liniji fcitara ves —Sinda ves. Sovraznik se je z avtomatskim orozjem in minometi tako branil, da so bili vctfkratni napadi naSih borcev odbiti. Zato se je bri-ga- da z ranjenci umaknila na novo polozaje nad Zitaro vesjo. Bra6i5eva pa je na poti z Javorja padla v nem§ko za-se- do pri Crni. Toda boixi so prisilili sovraznika k umiku in odhiteli na polozaj Kcn-be- r. Po kratkem pofitku jo brigada nadaljcvala pot v smeri Bukovina. Pri preho-d- u cez most v Bebercah pa je sovraznik mocno udaril po njej. Vendar so jih Braci-6cv- ci pregnali v postojanko. po krajsem boju pa postojan ko zazgali, blokirali bunke-rj- e in coz most nadaljcvali pot v Galicijo. Pohod Sercerjeve brigade je bil neprimerno lazji. S polozajev Javorja jo odrini-l- a na Sabodin, od tarn pa je prispela 1. maja ob drugi uri zjutraj v Suho. S tern, da se je glavnina XIV. udarne divizije prebi-la v osr6je Slovenske Koro-sko, je bil prvi del njeno na-lo- ge opravljen. Zdaj jo bilo treba prekoraciti Dravo in Bcljak in druga manjsa rae-st- a, kjer so bile nemsko po-sadk- o. Toda tisto dopoldne, 9. maja 1915, se je na Dravi poslusnost nepokoren, pokorScine Piran. u Piranu godina, uprava dosad uspjela doset ribarsko, i pomorsko odjeljcnje. Pomorsko odjeljenjc, najmladje prikazuje dokumen-t- e stoljetnog slovens-ko- g pomorstva. XIV POHOD pri Galiciji priblizal Stabu XIV. divizije nemski polko-vni- k in izjavil, bodo ne- mski branile obrambno na Dravi. Skala in E-fen-ka pa sta mu odgovorila, bodo vse brigade JA brez zadrzka rusile nemske in osvobajale Slove-nsk- o Korosko. Divizijski komandant E-fen- ka se je takpj odpravil v radijsko postajo in ukazal svojim enotam : "Bra6i6eva naj napredujo o do Borovclj, razo-ro- z sovrazni diviziji. ki sta prihajali z Gorenjske, nato pa ubere pot proti Celovcu vinkoBraekljaatkiuv SVerecliekrojevveca, mnoatroa pa na svojem obmoiju razo-rozev- ati sovrazne ictc. To-msi6- e'a je bila poslana 6ez Sin6o na del Korosko, zapre linije Prcvalje — Gustanj— Dravo-grad in preseka umikanjo Balkanske Ileeresgruppi, ki je panicno bezala pred armado, se prebila na an goameriSkih 6et. Iz Zasavja sta bili pok-lica- ni na Korosko tudi Slan-dro- va in ZidanSkova briga-da.; Ko je Koroski Celovec, sercerjeva pa v Ve-ma- ja dopoldne vkorakal v likovee, tudi divizi-je s svojo zascito in del Sta-ba odsla na pot. Kljub zasod pri Galiciji sta se prebila cez most in z motornimi vo-z-ili prispela vzecer v Veli-kovec. Brz ko je Sercerjeva vko-raka- la v Velikovec in razo-rozi- la nemske posadke, se je en bataljon odpelja v Celovec na pomoc Koroske-m- u odrodu. Drugi bataljoni pa so razorozevali петбке cete, ki so se umikale iz Dravograda in tisto, ki so iz madzarskih ravnin bczale pred RA proti zahodu. (Konoc prihodnjic) dosta pomoraca, pomorskih trgovaca i ribara. Pored kumenata izlozono i brodskih modela, medju ko-ji- ma tri iz radionice Grubc-rov- e brodarske 3kole u Lju-bljani. Narocito su zanimlji modeli austrijsko linijske ladjo iz XVIII vijoka na ko-joj se mogu vidjeti I lanci kojima su vczivani galiot!, kao i bojna ladja na jedra, takodjer iz XIII stoljeca. Piran su narocito interesan-tn- i modeli lokalnih traba-kul- a. J a n k o Grampovcan: Nepokorscina Neposlusnost sveta je dolznost sodnika, cc izdajstvo nad pravico; v tern je tudi vsakega moza odlika, , da je ko gre za krivico! Poigaj, ubijaj, ropaj, kradi, pleni, v vojni bili so ukazi taki dani; kdo za te zlocine se se danes zmeni, saj so glavne zrtve bili le Slovani! Lasko, nemsko ljulstvo za to тб kHvo, zdaj oba sta ze nedolznost dokazala. Benito, Adolf, vsem dala sta netivo, ljudstva to ukazalc slopo so speljala! In mod ljudstvi so prav redki bill, ki so rckli "njet", in so potem trpcli: in ti, danos s svojim "njet", bi spot to2ili; novi so falisti vajet v roke vzcli! Dvignili so kvi§ku noko "modre" starco, in tern starcem zdaj prav vsi, prav vsi kadljo: na Cast njih in zdravjo praznijo kozarco; izza njih vseh vrst revanie so 2c kotijo. "nasimi" je dosti teh ubozcov, sopotnikov drhali; poklicni rablji; takih sredi samih ncm§kih bclo-kofco- v, ni ; ker Nemci vsi so zvesti pruski sablji ! Zakaj nemSko ljudstvo odreklo, posluSnosti zlocinov nad soscdi? zakaj ni, rjavo-crn- o srajco slcklo, pri vsej tcj kulturi, znanosti in vedi? So vsak dolzan odrcfii, se jo nisto; ob zlocinih na povcljo; Nemec vsak za mec bo moral seel, proti Nemcu, morda nam v veselje . . . ! ("Prosveta") Slovensko pomorstvo u proslosti — Gradski muzej osnovan je prije sest ali je njegova vec otvori odjeljenja, kojih naro2ito privlaco pa2nju solarsko la-k- o ove vrste u zcmlji, i modele brodova iz vile razvoja Prema tim dokumentima. Slovenci su jos od stoljeca imali da sile linijo da utrdbe stabno Dravi ves jugozahodni da III. da bi Korosko do odred 9. sta stab cone puskarjenju ncmskih do jo 10 vi Zn jc ni temi pa So mod ni jo kadar da od
Object Description
Rating | |
Title | Jedinstvo, July 03, 1961 |
Language | hr; sr |
Subject | Yugoslavia -- Newspapers; Newspapers -- Yugoslavia; Yugoslavian Canadians Newspapers |
Date | 1961-07-03 |
Type | application/pdf |
Format | text |
Rights | Licenced under section 77(1) of the Copyright Act. For detailed information visit: http://www.connectingcanadians.org/en/content/copyright |
Identifier | JedinD2000051 |
Description
Title | 000202 |
OCR text | Ц m 1 1 i ! 1 1 1 тЈЈЈЈИИШШЈУ STRANA 2 1 Z It NOVA CLANSKA "Zajednicar" (2К jiinaj objavm jc proglas za no-v- u Clansku kampanju HBZ, koji glasi: Na svora proljctnom zasjcdanju, Glavni Odbor Hr-vats- ke Brafeke Zajednice jednoglasno je zaklju6io, da od 1. srpnja (July) ove godine pocne NOVA Slanska ka-mpan- ja. Ova cc biti JEDINSTVENA kampanja u pov-jes- ti Zajednice, tome sto cc se odvijati u ТШ FAZE (dijela). s obzirom trajanje pojedinog dijela i razli-'dito- st nagrada uspjesnim natjccateljima. U suglasju s ovom odlukom, Odbor Kampanje ja-vl- ja sveukupnom Slanstvu Itrvatskc Bratskc Zajednice slijedeco : 1 — Prva faza kampanje poceti ce 1. srpnja (July) i trajati ce do zakljucno 30. rujna (September), jest tri mjeseca. Ona biti u po6ast i u vezi otvorenja no-vo-g Glavnog Ureda, koje imalo uslijediti pod konac listopada (October). Sudionici kampanje, koji do konca ovog dijela ka-mpanje prikupe najmanje 10 toikica (points), biti ce sluzbeno pozvani na svecanosti otvorenja Doma, kao i glavni dogadjaj toga dana — svedani banket u gla-sovito- m Pittsburgh Hilton hotelu, gdje ce uz ostalo ибс-enici- ma biti poklonjeni i prigodni spomenari. 2 — Drugi dio kampanje takodjer ce po£eti 1. srp-nja (July) i potrajati ce do 31. oujka (March) 1962. Pobjcdnici biti cc pozvani tro-dnev- nu konferenciju u Pittsburgh 23., 21. i 22. srpnja 19G2. i predstavljeni opdinstvu na "Zajcdnicarskom Danu". 3 — Treca faza kampanje isto pocmjc 1. srpnja (July) ovc godine i trajat do zaklju6no 30. lipnja (June) 1962. Ova je kampanja u prvom redu namjenjena naSim Neurednosti u odsjeku 617 HBZ u Wellandu U zapisniku sjednice Iz-vr3n- og odbora HBZ odrza-n- o 17. svibnja (maja). obja-vljeno- m u "Zajednicaru" 28. juna stoji : "Brat Mandich : Na tcmo-lj- u IzvrSnog odbora prisust-vova-o sam 70. godilsnjom za-sjedan- ju Canadian Frater-nal Association, koje je odr-2an- o 7. 8. i 9. svibnja u Montebello, Quebec. Uzput zaustavio sam se s bratom Tony Greguricom, naSim Glavnim knjigovodjom, u Wolland, Ont. gdje jo odr-Zan- a izvanrcdna sjednica blvSih i sadasnjih odsjecnih odbornika i clanova Nadzo-rno- g odbora odsjeka 617 na kojoj so vrSio prcgled pos-lovii- ih knjiga i poslovanja bivscg odsjcSnog tajnika. Sjednica je pocela u 7:30 na veccr, i istoj su uz ve6 spomenuto 5asnike prisust-vova-li i upravitelj pomlad-k- a to predsjednik Hrvats-ko- g doma koji je vlasniStvo odsjeka. Brat Greguric tra2io jo razjainjenjo o raznim pita- - Jos o U proslom broju Narod-nog Glasnika smo objavili kako jc doSlo do toga da je senator Dirksen iz lllinoisa, vodja republikanaca u Se-na- tu Sjedinjcnih Driava. zatraiio 'Чобки privilegije" u Scnatu. da vajnim senato-rim- a ocita slavopojku "Da-na Hrvatske Nezavisnosti. 9, travnja, 1911." Niti jedan jedincati senator se niie di-a- o floru Sonata da osu-d- i ovu sramotu. Prije nego idemo dalje, rei cemo da je ocigled jasno svakome ko ima i naj-manj- eg pojma o predmetu o kojem je rijec, da je sena-tor Dirksen bez dvojbo u5i-- nio zabunu — 5to so engle-sk- i kaie "a slip of the ton-gue" — pa je mislio o "10. travnju. 1911", kojeg hrva-tski hitlerovci. poznati kao ustaSe. slave kao "Dan Hr-vatske Nezavisnosti". ill "Dan Hrvatske Driavnoeti". i da nakaza bude 5to gora, nekad i kao "Dan Oslobo-di'enj- a Hrvatske". No svp to se cdnos na is-t- u sUar. naime. icdnu H' Е D О V Л Р 0 Т Р 0 R po na to 6e bi na na de na na od njima, koja se odnose na is-kaz- an razlike u poslova-nj- u. Sjednica jo potrajala do kasna. I dok jo Glavni knjigovodja prenocio u Wel-land- -u zbog nastavka istra-g- o, ja sam proslijedio pro-m- a Montebello." Dalje so u zapisniku ka-z- c: "Brat Gregurich izvjes-cuj- e o pronadjenim razlika-m- a u poslovanju odsjeka 617. Ustanov'o je manjke u 1957., .1958., 1959. J 1960. za koje je vrijeme bivsi taj-ni- k vodio odsjecne knjige. Nalozeno jc bivsem tajniku, da ustanovljenu razliku iz-rav- na s odsjekom najkasni-j- o do 4. lipnja ovc godine." (Nas naglasak — "J") O cemu se radi? OSNUTAK IU1Z 2. IX. 169t. osnovana je u ejevc-roamertfko- m gradu l'ittsburghu Hrvateka Bratska Zajednica, koja jc u pocetku bila nazvana "Hrvat-eka Zajednica". Brojila je tada jodva oko C00 flanova, a prvl novae u blafjajni druStva iznoeio je samo 42 dolara. tlerovih najgorih razbojst-va- , koji je — kako je sam Dr. Vladko Macek naglasio u svojoj knjizi — stvorio u-sta- Jku takozvanu "Nezavi-sn- u Di-zav- u Hrvatsku". Ta drzava — "Nczavisna Drzava Hrvatska" — po mi-lo- sti Hitlora, je sluzila kao baza neopisivog zvjei-stva- , klanja na veliko ncduznog srpskog naroda, Jevrejn, Ci-ga- nn i demokratskih Ilrva-t- a. Dirksenova zabuna u jc-zik- u, gdjo je rekao "9. tra-van- j" na mjosto "10. tra-van- j" je cijelu ovu gnjusobu iznjela na svjctlo dana u novine, jor americki novina-r- i paze kao kobci bas za ta- - kovc pogreske kod javnin ljudi. Sto im je najveca nas-lad- a. i svaki reporter dobi-v- a naroiiite pohvale i darove kad primieti koju takovu pogre§ku. jer jo to sve "od vclikog interesa" za dnevnu Stampu. koja je uzela nravi-l-o da "ako pas uiede covie-k- a. to niie novost. ali ako covick uiede psa. e, to ti je prvoklasna novost". Croatian Publisning Toronto KMpire Manager $C 00 per Anthoriied as Second Clm ejadLJSf. шШШШш ШТгшггДју§ј1Д Г%§етг_ гЛкМШвшШвШШ ШМШј шшшшт N I Н 0 R G Л N I Z A HBZ sportasima i Ijubiteljima sporta. Uspjesnim ucesnicima ove kampanje biti ce placen puni putni trosak i ulazni-c- a, bilo na "Rose Bowl" ill "Sugar Bowl'' futbalsko nat-jecan- je 1. sijeenja (January) 1963. Broj potrebnih tockica (points) za nagradu DRU-G- E i TRECE faze (dijela) kampanje, odrediti 6c se pre-m-a zonama, kao sto je to bilo ucinjeno u ovoj kampanji. Upravljanje kampanjom ponovno je povjereno pre-dvodnici- ma tekuce kampanje, a to su braca Grasha i VraneS, procelnici, te braca Brkich i Vukelich, tajnici. Osim spomenutih, Odbor kampanje sacinjavaju i svi ostali odbornici i casnici, koji rade u Glavnom uredu. Odbor kampanje poduzcti ce sve potrebite korake i node zaliti truda, da u ovom jedinstvenom i velebnom podhvatu uzme ибебса ito je mogucc vise clanova i cla-nic- a. Zato, svi na posao za JACU i BOUU Hrvatsku Bratsku Zajednici! Mi smo svijesni, da uspjeh svakog naSeg podhvata, u prvomc redu zavisi od vas — 61anova i dlanica. I, sto-g- a, izrifiuci vam ovim putem iskrenu hvalu za uloiene napore u proSlim kampanjama, apeliramo da dvostru-ki- m zarom sudjelujete u novoj kampanji, koja се po-6e- ti vec 1. srpnja. Jacajmo Hrvatsku Bratsku Zajednicu sebi i potom-stv- u dlku i korist! U ime Odbora Kampanje : Michael Grasha Milan Vranes procelnici Stephen F. Brkich Philip Vukelich tajnici KONVENCIJA U Niagara Falls (Onta-rio) odrzana je peta kon-venci- ja Pomladka HBZ. Prisustvovalo je 160 dele-gate. Iz Kanade je bilo 20 delegata. Konvencija je odrzana na svrsetku jubilarne ka-mpanje za novo clanstvo. Saopceno je da su u kam POTHVATI HSS U "Hrvatskom Glasu" (Winnipeg) i "Danici" (Chi cago) objavijeno je saopce-nj- c HSS u Vancouveru da je "kupila zemljiste" na kome ce so jednog dana izgraditi novi hrvatski dom". U sao-pcen- ju so kazc da je HSS na taj korak posla nakon proslogodisnjeg neuspjeha da preuzme kontrolu orga-nizaci- je Hrvatskog Prosvje-tno- g Doma, odnosno da spri-jo- 6i ovu organizaciju da Za-jedno sa Jugoslavenskim Prosvjctnim Domom podig-n- o novi kulturni i druStveni centar naSega naroda. Ovo jo svakako poStcnijp od onoga §to su prvaci HSS u Vancouveru, uz suradnju Da no antagonizira Jev-rej- c, koji su po svim pravi-m- a jako osjctljivi prema svi-ra- a koji so udvaraju i poma-2- u Ilitlerovcc, senator Dir-ksen je isao "objasniavati" svoj pozdrav "Danu Hrvats-ke Nezavisnosti, 9. travnja ustaskim u Senator Dirksen (Iz "Narodnog Glasnika", Chicago) Da ono Sto se na jeziku zovo "konjarija", a na "a slip of the tongue", kad se nacini neku jozicnu Dirksen se htio prikazati ne samo priiate- - Ijem Hrvata, nego i Dalma-tinac- a! I onda da ne bude manjkav, istakao ie kako ie veliki prijatelj "SV1H SR-BA- ", i no samo svih Srba, nego i Cmogoraca! No nije rekao kakovu ne-zavisn- ost su do-bil- i, i od koga, jer oznaJfava da jedan na-rod iivi sam za sebe. Bilo bi pogreSno reci da ie recimo drzava Virginia nczavisna lllllltllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIinilMllltUllltllllllllllliniltllllllltllllllllllllMHIIIIIinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiil ovptv Tuedav and Friday. In Serbo-- jEDINfTVO KAMPANIA pokroviteljima and Slovenian ianpuapes. by Jedinstvo Company, Oueen Street West, 2П, Ontario. Canada: telephone 3-16- 42. Editor Stjepan MioStf, Dusi-ne'- 4 Ivan Stimac. Subscription rates: year, USA and other countries $7.00. Mail, Pot Office Dept„ С I Ј Л na POMLADKA HBZ panji dobivena 5.262 cla-n- a. Nove osiguracije upi-san- o je 4 milijuna 600 hi-Ija- da dolara. Pomladak HBZ sada broji preko 41.000, a cje-lokup- no clanstvo 110.000. Imovina izonsi 29 miliju-na dolara. II VANCOUVERU ustaSkih elemenata pokusa-l- i prosle godine. Ako hoce dom koji bi sluzio njihovim strancarskim svrhama — neka ga podignu, a od ono-ga §to je narod vec stvorio, neka dr2e ruko dalje. Lift hcz uzadi Lift bcz sajli patentirao jo poljski inzonjer Adam Belcvic. Umjesto tradiciona-lni- h sajli, lift se krece po dvjema vertikalnim cijevi-m- a, s komprimiranim zra-ko- m. Kada se zrak u cijevi, lift ide gore, a kada se zrak ispu§ta, on si-la- zi. Taj senzacionalni mozo donijeti ustede. U.S.A. 1911.", pa je rekao da se taj pozdrav odnosi i na SVE SRBE o njima ni-ti rijeci nije bilo u govoru u Senatu), i onda na na Dalmatince. pa i na Crnogorce! Dan Nezavisnosti nc samo za Hrvatc, neffoi Dalmatince! "popravi" hrvatskom engles-ko- m pomutnju, Dalmatinci nezavis-nos- t PuMi)iH 479 Ottawa. zgu§nja-v- a prona-laza- k (akoprem njegovom Slovence, od Sjedinjcnih Drzava, jer ona je sastavni dio Sjedinjc-nih Drzava, i u koliko bi so mogla u nekim slucajevima rabiti rijec "nezavisna" to bi moglo biti samo u smislu nezavisnosti Sjedinjcnih Dr-zava kao nacije, a nikako neka posebna "nezavisnost" drzave Virginije. Za to, Cet-vr- ti Juli se u Sjedinjenim Drzavama slavi kao Dan Nezavisnosti Sjedinjcnih Dr-zava kao takovih, a nikako kao Dan Nezavisnosti Virgi-nije, Texasa, Californije, Ud.. jer bi to bila prava zbr-k- a pojmova. No Dirksen je bas i btio ubaciti tu zbrku pojmova da odvrati pozornost od osnov-n- e i glavne stvari, niegove slavopojke u stvari Paveli-cev- oj "Nezavisnoj Drzavi Hrvatskoj". dielu Hitlera. pa da si zametne trag niie oklijevao 5ak ni od iavne poze da "niie znao Sto go- - (Nast' vri- - a str. 3) Jozc Stok — Korotan: Prvomajsko navdusenje so бе ni poleglo, ko je IV. armada z enotami IX. kor-pu- sa osvobodila Trst, Gori-c-o, Trzic in vecedel Sloven-skeg- a Primorja in Julijske Krajine ter po Kanalski do-li- ni prodirala v smeri Belja-k- a. VII. korpus je z nezadr-tan- o silo rusil s'ovrazne u-trd- be na Dolenjskem in No-tranjsk- em ter prodiral proti Ljubljani. Od Zagreba pa je hitola HI. jugoslovanska armada ter unicevala in ra-zorozev- ala divizije Balkan-sk- e Hccrcsgruppe, ki so se umikale z Balkana proti Avstriji. Spodnja Stajerska je bila takrat polna Nemcev, bra-ne- fi svoje utrdbe in vse ko-munika-cije predvscm zato, da bi so lahko Balkanska Heeresgruppe prebila 6ez Stajcreko na Korosko in se predala zavezniJkim silam. Zato je glavni stab JA za Slovenijo ukazal XIV. udar-n- i diviziji, da z glavnino vpado sovrazniku v hrbet, osvobodi.del Когозке ter u-mikaj- ocim se nemskim si-lam prescka umik na Koro-бк- о. Vodstvo divizije, ki jo imelo stab v St. Janzu nad Velenjem, se je hitro odloCi-lo- : komandant Ivan Kova-6ic-Efcn- ko in nacelnik staba Mi6o Dosomnic se bosta s Tomsicevo, Sercerjevo in Bracicevo brigado prebila na Korosko, komisar Ivan Dolni6ar-Janose- k pa bo v Zasavju s slandrovo in Zi-dansk-ovo brigado napadel postojanke in razorozeval nemske ceto. Za preboj na Korosko se jo vodstvo XIV. divizije spo-razum- no s komandantom IV. opcrativno cone Petrom Stantetom-Skalo- , ki je z de-lo- m svojega staba tudi poto-v- al na Korosko, odloCilo. da ocisti crto Crna — Gustanj— Dravograd, na to pa zaCnc prodirati v treh smereh pro-ti Velikovcu, Celovcu in Bo-Ijak- u. 3. maja 19 15. je Scrcerje-v- a brigada iz smeri ОШкс-g- a vrha napadla Dravograd. Nenaden udar je sovraznika presenetil, da se pni hip sploh ni znasel. To zmedo so borci izkoristili in zovzeli vse utrdbe na desnem bregu Drave. Vendar se ni dalo iz-sil- iti prchoda cez Dravo, ker so Nemci z levega brc-g- a branili most s tc2kim oro-zje- m. V stabu divizije so uvido-l- i, da bi se boj za zavzetjo Dravograda prevec zavlc-kc- l, zato so so odlo6ili, da nadaljujejo pohod 6ez hri-b- o proti fcelezni Kapli. Spo-tom- a naj bi dve brigadi uni-ci- li nemski postojanki v Cr-- ni i ierjav uter se krepkejo oborozili. Tomsiceva jo 4. maja napadla Crno, 2crjav pa blokirala. Naslodnji dan jo prispela so Braciccva bri-gad- a, takoj napdla utrdbe v fcerjavu in ga 6. maja zju-tr-aj zavzcla. Ko je bila tudi postojan-k- a v Crni malono pred pad-ce- m. je Stab IV. opcrativno cone ukazal poveljstvu XIV. udarne divizije, naj se naj-hitre- je prebije v noiranjost Koro§ke. 7. maja sta Tomsiceva in Braficeva odsli na zadnji Okoli 150 najvccjih zivi v lujini pod jzmi- - nacisticnih zlocinccv sljcnimi imeni Po napovedih zahodno-петЗк- е sluzbe za razisko-vanj- e nacisticnih zloSincv bo priSlo prihodnje leto ka-ki- h tisoc nacistov pred sodt-бс- е zaradi umorov ;n drjgih zlocinov mod drugo sveto-n- o vojno. Kakor pravi spo-rocil- o, so te primere izbrali iz arhiva dokumentov o 80.000 ljudeh, ki je o njih znano. da so sodelovali pri umorih v koncentracijskih tabori§5ih in pri drugih voj-ni- h zolSinih. Kakor je izjanl raTiateli te sluibc, Zivi do 150 nac'-sti5- ni zloJfinccv v tujini pod tzmisljenimi imenf. Slovenski o dmevi ZMAG05LAVNI bojni pohod pred svobodo, za njima pa tudi Sercerjeva. Spotom.i so se predhodnice in pobocnice borile z Nemci, ki so zaman poskusali prep-reci- ti preboj brigad 6ez sta-r- o jugoslovansko-avstrijsk- o mejo na Korosko. Naslednjega due je Tom-siceva prispela na polozaje okoli Eelezne Kaple in po kratkem pocitku nadaljeva-l- a pohod proti ?.itari vasi. Ko so Tomsicevci hotcli nadaljevati pohod proti Ce-lovcu, je prislo pri 2itari ve-- si do hudih borb s XIV. SS divizijo na liniji fcitara ves —Sinda ves. Sovraznik se je z avtomatskim orozjem in minometi tako branil, da so bili vctfkratni napadi naSih borcev odbiti. Zato se je bri-ga- da z ranjenci umaknila na novo polozaje nad Zitaro vesjo. Bra6i5eva pa je na poti z Javorja padla v nem§ko za-se- do pri Crni. Toda boixi so prisilili sovraznika k umiku in odhiteli na polozaj Kcn-be- r. Po kratkem pofitku jo brigada nadaljcvala pot v smeri Bukovina. Pri preho-d- u cez most v Bebercah pa je sovraznik mocno udaril po njej. Vendar so jih Braci-6cv- ci pregnali v postojanko. po krajsem boju pa postojan ko zazgali, blokirali bunke-rj- e in coz most nadaljcvali pot v Galicijo. Pohod Sercerjeve brigade je bil neprimerno lazji. S polozajev Javorja jo odrini-l- a na Sabodin, od tarn pa je prispela 1. maja ob drugi uri zjutraj v Suho. S tern, da se je glavnina XIV. udarne divizije prebi-la v osr6je Slovenske Koro-sko, je bil prvi del njeno na-lo- ge opravljen. Zdaj jo bilo treba prekoraciti Dravo in Bcljak in druga manjsa rae-st- a, kjer so bile nemsko po-sadk- o. Toda tisto dopoldne, 9. maja 1915, se je na Dravi poslusnost nepokoren, pokorScine Piran. u Piranu godina, uprava dosad uspjela doset ribarsko, i pomorsko odjeljcnje. Pomorsko odjeljenjc, najmladje prikazuje dokumen-t- e stoljetnog slovens-ko- g pomorstva. XIV POHOD pri Galiciji priblizal Stabu XIV. divizije nemski polko-vni- k in izjavil, bodo ne- mski branile obrambno na Dravi. Skala in E-fen-ka pa sta mu odgovorila, bodo vse brigade JA brez zadrzka rusile nemske in osvobajale Slove-nsk- o Korosko. Divizijski komandant E-fen- ka se je takpj odpravil v radijsko postajo in ukazal svojim enotam : "Bra6i6eva naj napredujo o do Borovclj, razo-ro- z sovrazni diviziji. ki sta prihajali z Gorenjske, nato pa ubere pot proti Celovcu vinkoBraekljaatkiuv SVerecliekrojevveca, mnoatroa pa na svojem obmoiju razo-rozev- ati sovrazne ictc. To-msi6- e'a je bila poslana 6ez Sin6o na del Korosko, zapre linije Prcvalje — Gustanj— Dravo-grad in preseka umikanjo Balkanske Ileeresgruppi, ki je panicno bezala pred armado, se prebila na an goameriSkih 6et. Iz Zasavja sta bili pok-lica- ni na Korosko tudi Slan-dro- va in ZidanSkova briga-da.; Ko je Koroski Celovec, sercerjeva pa v Ve-ma- ja dopoldne vkorakal v likovee, tudi divizi-je s svojo zascito in del Sta-ba odsla na pot. Kljub zasod pri Galiciji sta se prebila cez most in z motornimi vo-z-ili prispela vzecer v Veli-kovec. Brz ko je Sercerjeva vko-raka- la v Velikovec in razo-rozi- la nemske posadke, se je en bataljon odpelja v Celovec na pomoc Koroske-m- u odrodu. Drugi bataljoni pa so razorozevali петбке cete, ki so se umikale iz Dravograda in tisto, ki so iz madzarskih ravnin bczale pred RA proti zahodu. (Konoc prihodnjic) dosta pomoraca, pomorskih trgovaca i ribara. Pored kumenata izlozono i brodskih modela, medju ko-ji- ma tri iz radionice Grubc-rov- e brodarske 3kole u Lju-bljani. Narocito su zanimlji modeli austrijsko linijske ladjo iz XVIII vijoka na ko-joj se mogu vidjeti I lanci kojima su vczivani galiot!, kao i bojna ladja na jedra, takodjer iz XIII stoljeca. Piran su narocito interesan-tn- i modeli lokalnih traba-kul- a. J a n k o Grampovcan: Nepokorscina Neposlusnost sveta je dolznost sodnika, cc izdajstvo nad pravico; v tern je tudi vsakega moza odlika, , da je ko gre za krivico! Poigaj, ubijaj, ropaj, kradi, pleni, v vojni bili so ukazi taki dani; kdo za te zlocine se se danes zmeni, saj so glavne zrtve bili le Slovani! Lasko, nemsko ljulstvo za to тб kHvo, zdaj oba sta ze nedolznost dokazala. Benito, Adolf, vsem dala sta netivo, ljudstva to ukazalc slopo so speljala! In mod ljudstvi so prav redki bill, ki so rckli "njet", in so potem trpcli: in ti, danos s svojim "njet", bi spot to2ili; novi so falisti vajet v roke vzcli! Dvignili so kvi§ku noko "modre" starco, in tern starcem zdaj prav vsi, prav vsi kadljo: na Cast njih in zdravjo praznijo kozarco; izza njih vseh vrst revanie so 2c kotijo. "nasimi" je dosti teh ubozcov, sopotnikov drhali; poklicni rablji; takih sredi samih ncm§kih bclo-kofco- v, ni ; ker Nemci vsi so zvesti pruski sablji ! Zakaj nemSko ljudstvo odreklo, posluSnosti zlocinov nad soscdi? zakaj ni, rjavo-crn- o srajco slcklo, pri vsej tcj kulturi, znanosti in vedi? So vsak dolzan odrcfii, se jo nisto; ob zlocinih na povcljo; Nemec vsak za mec bo moral seel, proti Nemcu, morda nam v veselje . . . ! ("Prosveta") Slovensko pomorstvo u proslosti — Gradski muzej osnovan je prije sest ali je njegova vec otvori odjeljenja, kojih naro2ito privlaco pa2nju solarsko la-k- o ove vrste u zcmlji, i modele brodova iz vile razvoja Prema tim dokumentima. Slovenci su jos od stoljeca imali da sile linijo da utrdbe stabno Dravi ves jugozahodni da III. da bi Korosko do odred 9. sta stab cone puskarjenju ncmskih do jo 10 vi Zn jc ni temi pa So mod ni jo kadar da od |
Tags
Comments
Post a Comment for 000202