Nase Novine, September 30, 1981

              July 2, 1981, NA5E NOVINE -1- 1
Poroca: Ivan Dolenc (OD NASEG SPECIJALNOG SARADNIKA) Konferencija
"Slovenska Kanada" je priSIa
naposled navzkriz tudi z najnovejSo
tendenco, ceS da so zabavni
glasbeni (in drugi) sporedi prav
vse, kar slovenski Kanadfcan Se
lahko prenese ali pa potrebuje za
ohranitev svoje slovenskosti, in
poudarek je tu na "zabavi".
Zagovorniki te smeri, ki se pri
nas hudo Siri, narobe tolma5ijo
preprostost naSih ljudi in jo
ponizujejo na raven vaSkih bebcev,
seveda prav po krivici. NesreCa pa
je v tern, da naSe tukajSnje ob-cinst- vo
nikoli javno ne spregovori
samo zase, kot da so ga nestrpne
in v6asih kar smesne javne sloven-sk- e
prakse ze odrinile v najvecjo
brezbriznost.--
Primer "Slovenske Kanade"
omenjam, ker se mi zdi роибеп za
slovensko kulturno publicistiko.
Ce hofiemo kaj kulturnega imeti, s
6imer bi se lahko ponaSali, kot
Slovenci v svetu, med tujci, mo-ram- o
vsi po vrsti tudi nekaj hoteti
in nekaj dejansko storiti za to naSo
skupno stvar, najveCkrat Se zrtvo-vat- i.
V tern smislu sem napisal o
oddaji Sonje Luzar, ki je sve svoje
delo opravila brez kakrSnega koji
placila — torej spet samo iz ljubeni
do naSe doma6e besede in do
naSega kulturnega izrocila — .tudi
naslednje vrstice, ki pa niso bile
tiskane, ker so mogice prevefi
bolefie:
"Zdaj si mislim, da bi ta kvalitet-n- a
in vsekakor tudi reprezentativna
radijska oddaja lahko Se obstala,
бе bi naSa publika tukaj podarila
voditeljici vsaj najmanjSe pirznanje
— morda v obliki lepe, iskrene
besede v pismu ali po telefonu,
тодобе se z narocilom kakSne
popevke, saj brez tovrstne podpore
tudi najbolje hotedi Clovek ne more
poklanjati svojega prostega iasa in
dobrega dela v nedogled. Tako se
mi pa zdi, da je za tukaSnje razmere
ze obicajen in prevec dolgotrajen
mnoznifini molk pokonfial бе eno
dobro narodno stvar, ki je med
nami pognala nekaj brstja, in бе
celo takega, ki so ga zapazili tudi
tujci. To pa je spet izguba za nas
vse, pa naj smo na tej ali na drugi
strani oceana..."
Vsa zmerna in povrhu бе neiz-hoje- na
pota — in kje drugje tiii
izvirnost ustvarjanja? — se nadvse
tezavna, ce ne kar trnjeva, tudi v
Kanadi. VpraSanje kulturnega
obCinstva dandanes resda ni
edinstveno slovensko izseljensko
(Nastavak sa 8. strane)
simpatija i poStovanja svog bivSeg
vodu Chamberlainea, dok su
novom premijeru Churchillu
aplauzi uglavnom dolazili iz laburi-stiiki- h
klupa. — Medutim, —
pisao je kasnije Churchill, —
l6jalnost i podrSka gospodina
Chamberlainea bili su fivrsti, pa
sam bio siguran u sebe.
Svibanjskih dana 1940. Churchil-lu
je zaista trebalo mnogo samo-pouzdanj- a.
Bio je to mjesec naj-vec- ih
Hitlerovih pobjeda. Nizo-zems- ka
i Belgija bile su zbrisane,
Francuska je nedugo zatim bacena
na koljena, unatoc mitskoj Magino-tov- oj
liniji a pred Velikom Britani-jo- m
nalazili su se sumorni dani
Dunquerquea. Churchill se ipak
nije predavao. Umjesto snova o
lakome miru i pobjedi bez krvi Sto
je zagovarala kolebljiva Chamber-laineov- a
vlada, on je Velikoj Bri-tan- iji
predocio sve opasnosti. I od
gradana i od vojnika zatrazio je
vpraSanje. Vseeno pa ne morem
verjeti, da bi med vsemi Slovenci v
Kanadi samo ena tisocinka бе
mislila s svojo glavno in razumela,
da bomo brez skupnih in sloznih
kulturnih prizadevanj lepega dne
stali na kontinentalni cesti v tej
dezeli med dvema oceanoma goli
in oropani svojega najdrazjega:
svoje lepe slovenske besede in
vseh drugih zakladov iz kulturne
skrinje naSih babic in dedov. In
vpraSam vas: kdo bomo neki, ce se
to res бе kdaj zgodi? Politiki, ki nas
z vseh strani drobijo in nas
zaganjajo drugega proti drugemu,
nas ne bodo kulturno oblekli — saj
sami ze danes tiiijo v nekulturnih
cunjah.
Ali je res samo materialistiCna
brezbriznost, ki se z njo v nadalj-nje- m
srecujemo? Ali pa je vec na
tern, da se velikega Stevila novo-doSli- h
priseljencev, tistih, ki imaju
dobre Sole in pamet na pravem
mestu, drzi пекакбпа zafiasnost?
Taka, ki jim ne da, da bi se udelezili
kanadskih slovenskih prizadevanj,
v prvi vrsti kulturnih in narodno
ohranjevalnih, ker si раб spet
mislijo, da je njihovo bivanje tukaj
tako in tako samo prehodnega
znafiaja, in ker morda samo Stejejo
dolarje, da vidijo, kdaj napodi dan
in ura njihovega povratka? Zase si
mislim, da je med nami zares ze
marsikaj kulturnega propadlo, ker
je bilo tudi ze kanadsko, se pravi:
bilo je ziv del пабеда zivljenja v
novi domovini.
S tern pa se ze vrafiam k uvodnim
stavkom teh svojih zapiskov, kjer
sem s citatom iz knjiznice slov-stvene- ga
zgodovinarja nakazal, da
je slovenska kanadskost ali ka-nads- ka
slovenskost tudi паба
edina ustvarjalna kulturna pot.
Tudi "Dnevnik" je bil kanadskl
casopis, kakor je bil slovenski. In
kanadski so bili tudi vsi drugi
kulturni nastopi, s katerima je bil v
zadnjih letih povezan. Je bil morda
zaradi tega premnogim manj
privladen? Модобе celo tuj? Lep
krog rojakov, ki jih je vezal "Slo-vene
Diary", pa je ze bil mnenja, da
nam postaja ta svet tukaj vse bolj
doma6 — tudi s ротобјо kul-turnega
casopisa.
Za zakljuCek naj Se povem, da se
vedno znova rad spomnim resnih in
globoko obcutenih besed, ki jih je
za koledar Slovenske izseljenske
matice 1972 napisal slovenski
pisatelj dr. Stanko Cajnkar. Podal
Г0ТШШ ШШШ
maksimum hrabrosti i samoodri-canja- .
Svi Churchillovi zahtjevi bili
su prihvaceni jer su ljudi shvacali
da je to preduvjet njihova opstan-ka- .
Koliko god da je poticao na
otpor svoje zemljake, Churchill se
iitavo vrijeme rata nije mogao oteti
njemu svojstvenoj logici koja je
iSIa za tim da Engleska treba da
dobije "Sto viSe uz Sto manje
troSka". Takvo rezoniranje cesto je
izazivalo nepovjerenje saveznika,
posebno Sovjetskog Saveza koji se
tri godine gotovo sam hrvao s
golemim Hitlerovim armijama na
kontinentu. Churchill je bio i ostao
zadojen racunicom "svetog bri-tansk- og
egoizma", zagovarajuci
uvijek one poteze koji ce dati
dugorocne rezultate. Zato je usred
rata ravlafcio sa stvaranjem fronta
na Zapadu jer je u SSSR-- u vidio
poslijeratnog protivnika a na
samom kraju svjetskog sukoba nije
se, iz istih razloga, libio razmatrati
mogucnost da potucene hitlerov- -
je svojo roko ljubecega rojaka vsem
Slovencem v svetu in zaklical, da bi
morali svet sovraStva dokoncno
demontirati, бе побето, da bi
sovraStvo razstrelilo kulturo. Se je
ta nesrefia ze zgodila v kanadskem
Torontu, in morda бе v kakem
slovenskem srediббu? Kot kulturni
optimist sam v to бе vedno ne
verjamem.
Med kulturne uspehe je priSteti
tudi dejstvo, da je bil "Dnevnik"
uvrSCen v ontarijski vladni program
ministrstva za kulturo "Half Back"
1978, in sicer kot edina periodika
svoje vrste v vsej provinci Ontario,
in seveda tudi kot edina slovenska
publikacija. O tern, jda je pasopis
dostojno afirmiral slovensko
kulturno publicistiko med SirSo
kanadsko javnostjo in ufiinkovito
opozoril na slovensko kulturno
dediScino, pa рпба v "Dnevniku"
tiskani odgovor ministrskega pred-sedni- ka
Pierra E. Trudeauja na
vpraSanje urednika.
Ker je mesecnik izjajal delno tudi
v angleSiini, so габеМ pisati znaj
tudi pripadniki drugih kanadskih
etnifinih skupin. Iz Ljubljane sta se
oglasila kot sodelavca pesnik in
pisatelj 2arko Petan (v angleSCini
in v slovenskem izvirniku) in
pesnica Neza Maurer z angleSkimi
prevodi svojih pesmi. Dodam naj
Se, da so objave iz "Dnevnika"
dozivele vrsto ponatisov v ameriS-ke- m
slovenskem tisku in v Slo-veni- ji.
Iz Anglije se je oglasil znani
poljski pesnik v izgnanstvu Wies-la- w
Strzalkowski in med drugim
postal za objavo svoj pesniSki biser
z naslovom "An Expatriate".
Razume se, da je Casopis sprem-ja- l
vsa kulturna gostovanja iz
Slovenije, pa ceprav tukajSnji
prireditelji — kot skupina —
"Dnevniku" niso bili naklonjeni.
Publikaciji pa je pomagala Sloven-ska
izseljenska matica z brez-plafini- m
poSiljanjem slovenskega
tiska, prav tako z brezplacnimi
objavami vabil za morebitne
пагобтке, in tudi s Stevilnimi
prijaznimi рогобЈМ urednika "Rod-n- e
grude" Jozeta PreSema v teden-ske- m
slovenskem tisku v Ljubljani.
Копбпо je паб kanadski Casopis
izpolnil tudi svojo obljubo iz prve
Stevilke in sodeloval s Slovensko
izseljensko matico pri posredo-vanj- u
njene ротобј v obliki §olskih
knjig in drugih ucnih pripomotkov
za slovenske kanadske Solarje, in
ske vojnike upotrijebi kao nove,
eventualne saveznike.
Unato6 razlikama, njegova
politika interesnih sfera naSIa je
savrSenog sugovornika upravo u
Staljinu koji je cesto sa sumnjama
pratio Churchillove poteze. Oboji-c- a,
vodeni egoistifinim racuni-cam- a,
mnogo su pridonijeli da se
stvori opasno sjeme iz kojeg ce
niknuti mnoga zla poslijeratnog
svijeta.
4. JUNA
1878 — Velika Britanija i Turska
sklopile tajni sporazum protiv
Rusije koji je Veliku Britaniju
obavezao na pomoc Turskoj u
slucaju ruskog napada. Zauzvrat —
Velika Britanija je okupirala Cipar.
1936 — U Francuskoj formirana
vlada Narodnog fronta s Leonom
Blumom na celu.
1944 — Britanska osma i ame-rick- a
peta armija zauzele Rim.
sicer vsaj v primeru treh ali Stir'lh
sobotnih Sol iz javnega Solskega
sistema po kanadskem programu
"Heritage Languages".
Prav lahko bi priSlo бе do
drugacnega avtorskega sode-lovanj- a
med ustvarjalci tega caso-pis- a
in matiino Slovenijo, vendar
za kaj takega ni bilo pogojev.
Ce omenim samo eno zamujeno
priloznost, bi navedel predlog T.
Hocevarja iz New Orleansa, ki se je
zavrzel za пекакбеп Reader's
Digest slovenskega tiska za vse
prekomorske drzave, kjer zivijo
Slovenci, ta pa bi bil тодоб tudi v
okviru гагбЈгјепеда in od Slovencev
v svetu primerno podprtega "Dnev-nika".
Teh in takih moznosti
kulturnega sodelovanja s Slovenijo
pa je bilo Se ve6 in prav gotovo
ostajalo v veljavi бе za bodocnost.
Nasprotno pa urednik s svojo
skrbjo za informiranost "Dnevnika"
ni priSel dalec pri jugoslovanskih
predstavniStvih v Kanadi. Komaj da
je priSel do Tanjugovih poroCil,
sicer pa se za informacijske (kaj бе
za slikovne) potrebe te slovenske
publikacije ni zmenil nobeden teh
ljudi niti z vljudnim vpraSanjem, ali
bi ta casopis morda kaj potreboval
iz stare domovine svojih bralcev in
naroinikov.
"Dnevnik" je bil tesno povezan z
radijsko oddajo "Slovenska Ka-nada"
v Torontu, za katero je
urednik pisal besedila. Ta izrazito
kulturni spored je dve leti vodila
Sonja Luzar, т1ајба priseljenka, na
znani multikulturni radijski postaji
CHIN-F- M v Torontu. Ko je aprila
1979 koncala oddajati, sem napisal
ilanek o tej izgubi za slovensko
kulturno obCinstvo in ga zafiel s
stavkom: "Utihnil je бе en sloven-ski
glas v svetu". Tukaj ga ome-njam,
ker sem javno razmi6ljanje o
kulturni sprejemljivosti slovenskih
bralcev in posluSalcev v Torontu, ki
je najvecje srediSfie naSih rojakov v
Kanadi.
Omenjena oddaja je bila nam-ге- б,
kot sem zapisal, "primernejSa
za zahtevnejSe domaie uho kot
tudi za 'izvoz' med druge Kanad-Cane- "
in bi jo bilo mogoce pred-stavi- ti
v Sloveniji. Imela je na
razpolago nekaj kulturnih trakov
ljubljanskih oddaj in je v svojem
polurnem obsegu tedensko pri-naSa- la
tudi five interpretacije
kanadskih slovenskih kultumikov,
pesnikov, gledaliSCnikov in glas-beniko- v.
S svojimi teksti in s svojo
glasbo je boljSala kulturni okus
zvestih posluSalcey in se s tern
nekje postavila po robu nekaterim
drugim radijskim oddajam, ki ob
praznem vrtenju najbolj majavih
alpskih poskofinic ne nudijo
drugega kot prodajo trgovkse robe
iz trgovine oddajinega lastnika.
"OCito je potpuno od-sust- vo
politi6ke volje pri-vred- no modnih da bi se
izbjeglo suo6avanje 6ovje-6anst- va
s opasno§6u od
svjetskog ekonomskog rata,
koji je toliko puta u proSlosti
vodio do oruzanih konfli-kata- ".
Ovim rijeiima je
zambijski dnevnik "Zambija
dejli mejl" prokomentirao
"hladni odnos" pojedinih
zapadnih privrednih sila
prema ideji o "mini-samit- u"
razvijenih i zemalja u razvoju
u Meksiku koji treba da se
odrzi ove godine. Zambijski
dnevnik je posebno kritizirao
stavove vlada Velike Bri-tani- je
i SAD manifestirane
na martovskom skupu 12
ministara vanjskih poslova u
Becu.
zaStampu u
Matici
(Nastavak sa 5. strane)
centar "jQsip Broz Tito" i
poloze cvijede na grob
najvedeg sina na§ih naroda.
Drugarica Purid je svoje
izlaganje nastavila opSirnim
osvrtom na patriotski
doprinos naSih iseljenika
Simm svijeta, Sto su ga
pruzali borbi naSih naroda za
slobodu sve od 1912 pa do
капабпод oslobodenja 1945.
godine. U torn kontekstu se
je najpohvalnije izrazila i o
materijalnoj pomo6i Sto su
je iseljenici pruzali NOB-- u i
kasnije izgradnji naSe
zemlje. Posebno je istakla
doprinos naSih iseljenika iz
Kanade, koji su u velikom
broju 1947. i 1948.g. doSli u
domovinu, sa cijelim svojim
uStedevinama, koje su, u
raznim vidovima, stavili na
raspolaganje svojoj, ratom
opustoSenoj, rodenoj domo-vini.
Sada jedno od najpoz-natiji- h
farmaceutskih predu-zet- a
u Jugoslaviji "GALE-NIKA- ",
kao i drugo poznato
preduzede "BETONJERKA"
podeli su da se podizu
fondovima iz V doprinosa
naSih iseljenika, u ovom
sludaju, uglavnom, iz Ka-nade.
Takode su i prve radne
dobrovoljne akcije bile
formirane u rudnicima, od
naSih rudara iseljenika.
Govoreci o tridesetgodiSnji-c- i
osnivanja Matice iselje-nika,
drugarica Perid je
naglasila kako su osnivadi
bili iseljenici povratnici, pa
je prvobitno i naziv bio
"UDRUZENJE POVRATNIKA
SRBIJE". To je bilo 1951. g.a
glavni inicijator i organizator
je bio naS dobro poznati
iseljenik iz Kanade, pok.
Jovan Dajid, koji je sah-ranje- n
u Aleji velikana na
Novom groblju u Beogradu i
za kojega se sad predlaze da
jedna ulica u Beogradu nosi
njegovo ime. To bi bilo
priznanje ne samo naSem
voljenom druguJovanu, nego
svima nama koji smo nekada
tako nesebidno radili u
iseljeniStvu, kao i onima koji
i sada rade na uspostavljanju
i produbljenju prijateljstva i
saradnje izmedu nove Titove
Jugoslavije i zemalja u
kojima ti iseljenici live.
Pro stor nam ne dozvoljava
da detaljnije ulazimo u prika-zivan- je
programa "Iseljenid-ko- g
Ijeta 1981. "Medutim,
moramo na kraju sa zahval-noSd- u
istadi da su pokrovi-telj- i
i glavni nosioci finansij-sk- e
pomodi za pfoslavu
ovogodiSnjeg I. Lj.t SLO-ZEN- A ORGANIZACIJA
UDRU2ENOG RADA PTT
"S RBI JA" i POSTANSKA
STEDIONICA JUGOSLAVI-JE.
Najzad, vrlo je vazno istak-nu- ti
i ulogu Matice iseljenika
Beograda koju ona svake
godine preuzima na sebe,
kako u sklopu Matice iselje-nika
Srbije, tako i svojim
tradicinalnim programima,
neke od kojih, kao na primjer
voznja brodom Dunavom i
Savom, uz bogati kulturni
umjetnidki program i zajed-nidko-m
vederom na brodu,
mnogi iseljenici nikad nede
zaboraviti.
Luka markovic
fc,ji.U,(