Nase Novine, November 14, 1985

              i A VГ
?f ss 1
Z.a slovexxsJkie fojralc 'SI
- ' I, ljiiiiiiiiiiiii ' I i i i I i i ~i—i ir-Tr"—-
-— —~'
OB SAVLIJEVI KNJIGI
&ЋЈЈ
Za Fr. Jezo, ki je iskal Slovence v
Skandinaviji, in A. Berlotom, ki jih je
iskal med Etruscani, smo pred kratkim
dobili se tretjo sporno knjigo: "Veneti,
naSi davni predniki?" J. Savlija, ki je
ravno tako dvignila val prahu, pa ceprav
je tudi v njej, mimo nekaj nedostatkov,
ogromno vlozenega dela in marsikaj ko-ristne- ga:
ce drago ne, pogumen nov po-gle- d
v slovensko zgodovino, opomin
Ljubljani, ki se od zadnje vojne sem vse
prevec zapira vase, opomin Beogradu,
ki vodi svojo zamejsko politiko vse pre-Sibk- o,
opomin Moskvi, katero ima avtor
sicer za panslavisticno, a se v resnici raje
izgublja v cisto drugih ideoloskih utva-ra- h.
Oglejmo si najprej nedostatke. Opa-zn- o
je takoj neko cudno, pavsalno obso-janj- e
vseh ideologij in kulturnikov v
"njih sluzbi", ne da bi se med njimi
previdno razlikovalo: to je nevarno dvo-reze- n
noz. Knjiga udarja po pangermani-zm- u
in po panslavizmu in celo jugoslavi-zm- u,
ne da bi pomislila, kam to lahko
vodi. Taka custvenost seveda zelo Sko-du- je
strokovnosti sicer zanimive knjige,
obenem pa postavlja se vprasanje o vzro-ki- h
in krivcih takih staliSc in takega pisa-nj-a
v neposrednem slovenskem zamej-stv- u.
Moti iskanje Venetov, to je Vendov
oz. Zapadnih Slovanov oz Slovencev,
celo tam, kjer jih nikoli ni bilo (v Stras-sburg- u
n.pr.) ali pa je njih pojav vprasljiv
oz. nepomemben (Venetulani v Rimu),
pri tern pa je prezrta vrsta vprasanj z
zvezi z njimi prav tam, kjer bi to bilo se
najvaznejSe: v severni Italiji in Avstriji.
Moti tu pa tam jezik: Padana je po
slovensko Padska ravnina, Novilara-kul-tur- a
je Novilarska kultura, ravno tako
Villanovska, Halstatska, Golaseska,
Estenska, Melaunska kultura, itd. Od-prav- iti
bi bilo dobro nekaj narecnih izra-zo- v.
Glede prvotne domovine Praslovanov
(in Vendov med njimi) ne pove knjiga
sicer nic novega. Njena izvajanja se, vsaj
delno, ujemajo s tern, kar je danes ze
sploSno sprejeto v vseh resnih krogih ne-gle- de
na pisanje kakih nem§kih ali drugih
namisljenih strokovnjakov: Praslovani so
se razvili dalec preko Pripjetskih mocvir-nati- h
ravnin, od Baltika in Odre do Kar-pato- v
in spodnjega Dona in Volge (glej:
"Zgodovina Slovencev", Ljubljana
1979.) To je sicer prazgodovina: slo je
gotovo za vec tiso61etij praktidno nezna-neg- a
razvoja nasih davnih prednikov, no-mads- kih
piemen v borbi za vsakdanji ob-stane- k,
podobnih v tern vsem drugim
ljudstvom po Evropi in po svetu. Da so
se Vendi razvili v zapadnem in severnem
delu tega praslovanskega sveta, prica ime
Wenden, s katerim so Nemci nazivali
Slovane nasploh, podobno kot Francozi
nazivajo Nemce Alemane po plemenih,
s katerimi so bili v stikih. Tudi za Fince
soRusi "Venaja". Vendi so mendaprvi,
ki so odSli v svet. Omenjajo se med dru-gim
v Svici, na juznem Bavarskem in v
sev. Italiji verjetno kot del vecje enote.
Toda Slovenci se nazivamo Slovenci
in ne Vendi. Prav v tern glavna tezava.
Kam so izginili Vendi? Slovene najdemo
v starih virih po ravninah pod Leningra-dom-.
V ruski govorici okrog Orla Se da-nes
pravijo "meso" in ne "mjaso" in
se marsikaj slovenS&ni podobnega. Sku-pin- a
Slovenov je pozneje izpricana ob
Baltiku zapadno od Gdanska, a je izredno
mala. Neprimerno ve6ja je odSla iz pra-domovi- ne
na jug, postala to, kar so danes
Makedonci in Bolgari, in nam dala prvo
knjigo in starocerkveno slovanScino. In
zopet druga skupina je odsla (za Vendi?)
v sedanjo Avstrijo in Slovenijo in se raz-Siri- la
od Tilmenta do Blatnega jezera in
NASI
kajkavskih Hrvatov: avstrijsko podona-vj- e
se omenja kot del velike Slavinije.
Iz skoraj istih krajev (Bele Hrvatske
in Bele Srbije) so sicer prisli tudi Hrvatje
in Srbi, ki se lahko stejejo za bivse za-pad- ne
Slovane se bolj kot Slovenci, saj
imajo se danes ozje sorodnike v Luziskih
Srbih. Bili smo takrat sicer se silno so-rod- ni
med seboj, tako sorodni, da je
staro-cerkve- na slovanscina dolga stoletja
ostala uradni ruski jezik. Lahko bi bila
tudi naS, ce je ne bi pregnala latin§£ina
v kulturi, nemscina pa v politiki. Oboje
je bilo za nas usodno.
(Ze zaradi tega ostajajo vzroki odklo-nilni- h
stalisc do vseslovanstva v vsakem
oziru vsaj nejasni, odpor sam pa vpra-sljiv.
In se bolj so vprasljivi in nejasni
vzroki in cilji odklanjanja jugoslovan-stva- :
ce zgodovina ne laze, je Slovane
vedno pokopavala prav nesloga, medse-bojn- o
podcenjevanje in mrznja, razcep-ljenos- t.
Samo sloga in vzajemnost sta
pomagali. Samostojna Slovenija po
vzoru Svice je brez dvoma krasna zami-se- l.
Zal to niti nasim prednikom niti nam
se ni uspelo. Zato smo pod tujo peto do
danes ze izgubili kar dve tretjini prvot-neg- a
ozemlja. In se ga izgubljamo. In
nikakor ne kaze, da bi bilo ustvarjanje
narodnih drzavic v Evropi danes aktual- -
Idealist med prebrisanci
FULVIO TOMIZZA, pctdesetletni italijan-sk- i
knjizevnik, cigar dramatizacija Cankarjeve-g- a
Martina Kacurja z naslovom Idealist bo svojo
slovensko praizvedbo dozivela nocoj na novogo-riSke- m
odru (v Primorskem dramskem gledalis-cu),
je za svoje literarne stvaritve dobil vrsto
nagrad. Najpomembnejsi med njimi jc dobil za
tudi v slovenscino prevedeni roman Boljse zi-vljen- je:
leta 1978 so mu italijanski knjifevniki
zanj podelili nagrado Strega, leto dni pozneje pa
mu je, ob prevodu knjige v nemSki jezik, avstrij-sk- a
vlada prisodila nagrado za evropsko litera-ture
Boljse zivljenje je tudi tisti od njegovih
romanov, okrog katerega je bilo izre6enih veli-k- o
ostrih besed zunaj pisateljskih krqgov. Ro-man'
naj bi bil патгеб po mnenju nekaterih
politicno nesprejemljiv in vse kaj drugega
kot zgodovinska kronika Materade in njenih
zadnjih scstih zupnikov, po mnenju drugih (in
ti so prevladali, tako da je vendarle izsel tudi v
hrvaskem in slovenskem prevodu) pa ze v os-no- vi
progresiven, saj pisec z veliko simpatijami
pise o revoluciji, oborozeni vstaji in tovari§u
Titu. Kaj je na to rekel avtor sam? V intervjuju
za Europeo je ob izidu Boljsega zivljenja med
drugim izjavil: Imam se za misijonarja. In to je
smisel mojega ustvarjanja. Sem misijonar miru,
izganjavec preklctstva, ki lezi nad mejo.
Tomizza jc svoj prvi roman, Materada, napi-sa- l
pri petindvajsetih, leta 1960. Posvetil ga je
svoji rodni (istrski) vasi Materada. In z njim
izzval nejevoljo tako pri Jugoslovanih, ki se jim
je zdelo, da je knjiga uperjena proti rezimu, ker
je bil v njej govor o krivicah, pritiskih, pretepa-njih- ,
kot v dolo6enih trzaskih krogih, ker je
govorila tudi o sporazumevanju z jugoslovanski-m- i
oblastmi. Pisatclj se je solal v Kopru, kjer je
obiskoval klasicno gimnazijo (semenisce), studi-ra- l
rezijo na beograjski akademiji, zivel kratek
cas v Ljubljani, kjer je asistiral reziserju Capu,
in se leta 1955 naselil pri svoji druzini v Trstu. Iz
tega casa je tudi njegova neprcvidna izjava
(Moja kri je hrvaska, a du§a italijanska), ki
mu je menda na Siroko odprla vrata iredenti-sticni- h
glasil in zalozniskih his . . .
Zavzemam se za tisto, v kar vcrjamem, in to
sta enakost in enakopravnost dveh etnicnih sku-pi- n.
Zelim si, da bi premagali nezaupanje in
sovrastvo. Do smrti bom tako mislil in se zavze-ma- l
za to.
Poleg Idealista je Tomizza za gledalisce napi-sa- l
se Vcro Verk, s katero je trzaSko Stalno
gledalisce leta 1963 gostovalo tudi v Ljubljani.
Za Cankarja ga jc navdu§il njegov prolesor slo-vensci- ne
Josip Tavcar. Pri trzaskcm gledaliscu
so mu sicer prcdlagali, naj dramatizira Hlapca
Jerneja, toda njemu se je zdcl primcrncjsi Ka-Cu- r.
Kajti teater je danes postal prostor za
politicno debato in za to obliko je Kacur kol
naroccn, je izjavil ob njegovi premieri 1976 v
trzaskcm Stalnem gledaliscu. Zivimo v obdob-j- u
novega oportunizma, v svetu novih prebri-sance- v
. . .
Polcg Boljsega zivljenja sta v slovenscino pre-vedeni
§e njegovi knjigi Miriamino mesto (tudi
TV nadaljcvanka) in Prijateljstvo. Pisatclj je
lani dobil naziv castnega doktorja literarnih zna-nost- i:
Za visoko umctnisko raven pisatcljeve
pripovedne dejavnosti, v katcri se izraza kot
ostcr in izviren interpret kulturc, tcmcljcce na
vrednotah miroljubnega sozitja med ljudstvi.
V. M.
—~— --и. --ша. ur Л. --v a. ii. д јшг --aa. Ksy-Ji- a --a. и _&ш. .za. Јиа. .es. ©
no. Niso je dobili Luziski Srbi, ne Baski,
ne Katalani, ne Bretonci, pa 6eprav
imamo Andorra, Liechtenstein, Luksem-bur- g,
San Marino (ki pa niso narodi). Za
kaj takega je vedno potrebna sila ob
ugodnih prilikah v ugodnem casu. Slo-venci
vsega tega obenem se nismo nikoli
imeli, zato je danasnje stanje taksno,
kaksno je. In prav zato bi bilo pametno
in smotrno, da se drzimo vsaj tega, kar
se imamo in ne rusimo svoje vzajemno-st- i,
pa naj se ta komu zdi, pravilno ali
ne, se tako krhka, sibka, ali slaba.
Glavno vparasanje knjige: o Venetih
Vendih kot najstarejsih slovenskih zna-ni- h,
neposrednih prednikov, ostaja torej
se vedno odprto. Vprasanje je pravzaprav
dvojno. Prvo: zakaj je med nami ime
Vendov zamrlo in izginilo, in ce je, kdaj
in kako je izginilo? Drugo vprasanje bi
pa bilo: kaksen je bil njih jezik? Zapisi,
katere so nam zapustili v severni Italiji
in na Koroskem (edini dosedaj znani),
zvenijo italoidno, kar bi dajalo sklepati,
da so takrat ze bili v glavnem asimilirani
ali pa da so jim zapise napravili italoidni
obrtniki. (Tudi to je mozno. Ita! h. !
napis vklesan v zid taborne cerkvice na
Vitovljah pri Sempsu nikakor ni dokaz,
da so tam za casa Turkov ziveli Italijani).
Da je to bilo tako, bi nam utegnila pricati
stevilna v zapisih ohranjena osebna lme-n- a,
katera bi bilo vsekakor vredno teme-ljit- o
preuciti. Pri mestu Este, pod Pado-v- o,
imamo: "vhafaitsa" (Bavajca?),
"vants molzonke" (Vend Mladence?),
"vantei vhouhontioci" (Vendi Bohoti?),
itd. PriPadovi; "puponei rakoi" (Puponi
Rakovi?), "pletei veihnoi karanmnioi"
(Plete Vejhe Karamnijeve?), itd. Iz Ca-lalz- a: "ksutavikos" (Ksutavik?), "iiion-kos- "
(Jonko?), "votosnaisonkos" (Vod
Najzonko?), itd. Iz Ziljske doline "vho-hont- a
molzna" (Bohota Mladna?) in
"venna" (Vena?). Vendov tam seveda
ni vec.
Modema zemljepisna imena vend-skeg- a
izvora v teh krajih, ce jih je kaj,
pa zal prekriva vec kot dvatisocletna plast
tuje, italoidne, nato latinske in nato se
ladinsko-furlansk- e govorice. Slovanski
izvor bi sicer lahko "nasli" skoraj pov-so- d.
Ob recici Boite n.pr., pritoku reke
Piave pri Calazu, najdemo kar po vrsti
sledece kraje: Pocol, Socol, Zuel, Chia-puzz- a,
Resfnego, Serdes, Borca, Cancia,
Vodo, Vinigo, Peaio, Venas. V vsakem
je mogo6e "najti" slovanski koren, a
ravno tako romanskega. Indoevropski je-zi- ki
so si pac sorodni in to je tu velik
minus.
Slovenska imena po Furlaniji so nepri-merno
bolj jasnega izvora in nekaj vasi
z imenom Romans med njimi jasno kaze
na strnjeno slovensko naselitev, ki je za-pust- ila
izrazito slovensko toponomastiko
tako krajev, kot vod in verjetno se mar-sikaj
neraziskanega. Tu gre jasno za nam
precej blizji jezik in za precej blizjo na-selitev.
Lahko jo brez obotavljanja po-stavlja- mo
okoli leta 600 in presledek med
vendsko in slovensko naselitvijo je skoraj
nesporen. Zal so tudi ti Slovenci danes
potujeeni.
Drugace je v sedanji Avstriji. Tu je
vendska naselitev sicer zgodovinsko
neizpricana, toda zelo verjetna: izpricana
je v Svici in na spodnjem Bavarskem.
Ravnotako je povsem mogoce, da v Avs-trijo
pozneje priseljeni Sloveni Vendov
niso unicili ali pregnali: poruseni in po-zga- ni
kraji se niso zadosten dokaz za po-pol- no
zamenjavo nekega prebivalstva,
zlasti se stalnega, kot so verjetno bili
Vendi. Sozitje med slovanskimi, sorod-ni- mi
plemeni, je brez vsakega dvoma
ravno tako mozno kot dokazano sozitje
Slovencev z drugorodnimi staroselci.
Celje, Ptuj, Logatec, Lasko, itd. pricajo
o poslovencenih Romanih. Idrija, Cer-kn- o,
Vojsko, itd. pricajo o poslovence-nih
Etruscanih (Idrefakraj obrtnikov,
Kerhnosdivji kraj, Voiotapasniki.
itd.) V Idriji so tudi nasli dve nagrobni
posodi z etr. napisom "laivnai vrotai"
(ugrabljeni pokojnici). In koncno ni bilo
prav nic posebnega, ce so slovenski pri-seljen- ci
se dolgo ostali pogani in jih je
bilo treba spreobracati. Le eno vprasanje
ostaja odprto: zakaj je ime Vendov izgi-nilo?
Ne da bi iz vsega tega izvajali prenag-Ijeni- h
zakljuckov, je Savlijevi knjigi le
treba dati primerno priznanje, vprasanje
pa vsaj pustiti za nadaljnja raziskovanja,
ce ne drugo.
Zdravko JELINCIC
Obisk v mestu miru
Kultura lahko naredi najvec za mir, humanost in razumevanje med na- rodi. Tako je ob svojem obisku v Slovenj Gradcu dejal generalni sekretar
svetovne organizacije Perez de Cuellar. Prebivalci koroske kulrurne metro-pol- e
so mu pripravili nadvse prisreen sprejem. Z obiskom je bila uresnicena
dolgoletna zelja Slovenjgrajcanov, ki so v svetu postali znani zaradi svoje
vztrajnosti z izjemnim kulturnim delom poglabljati in razvijati nacela in
ideale Organizacije zdruzenih narodov.Tistih nekaj ur, ki jih je generalni
sekretar OZN s soprogo in hcerko prezivel v prijaznem in slikovitem Slo-venj
Gradcu, bo vsem ostalo v trajnem spominu. De Cuellar je ob slovesu
preprosto dejal: Vesel sem, da sem lahko obiskal mesto, kjer si vsi tako
prizadevajo za mir.
- Fotograf ija : Danilo Skofic