Nase Novine, May 06, 1981

              , o s ?; cr'-- ' % v ' "'.-.'-, .W i t
,
ГН' l. 4 ASfHvJ
( Л .".--- " '
M s .
1 I
NaSe novine, February 4, 1981 —11
© i ® ii i ®
Dr. Vekoslav Grmi6 ni veC mariborski pomozni
Skof. Ostal mu je samo naziv Skof, ki mu ga nihfce ne
more ve6 odvzeti. Niti ni ve6 rektor mariborskega
semeniS6a. Tema funkcijama se je odpovedal. Odslej
bo le profesor na ljubljanski teoloSki fakulteti v
Mariboru in se bo posvetil pisanju...
Tako se габепја GrmiCev intervju v "Startu".
Povzemamo nekaj vpraSanj in odgovorov iz tega
pogovora in jih objavljamo s Skofovim dovoljenjem.
V pogovoru je Vekoslav GrmiS najprej povedal: "Ce
nisem zazelen kot redni Skof, tudi pomozni Skof nocem
ve6 biti."
Normalno bi seveda bilo prifcakovati, da bi ga,
potem ko je dvanajst let opravljal sluzbo pomoinega
Skofa in poltretje leto tudi samostojno vodil mari-bors- ko
Skofijo, Vatikan tudi z dekretom postavil na to
mesto. Vendar se to ni zgodilo.
"Ali so va§a s talis" 6a, vaSe pri-znavan- je
socializma kot kr$6anstvu
najbliije druibene ureditve, kakor
ste пекоб zapisali in kakor ne-neh- no
trdite, resnidno tako ne-navad- na
in izjemna?"
"Ce govorimo o usmeritvi —
Tolej tu nisem sam. Tu obstoja
skoraj cela skupina, ki je angaii-ran- a
podobno kot jaz jaz.
Izdajamo revijo "Znamenje". Dobro
se razumemo z naprednimi teologi
na HrvaSkem, imamo dobre odnose
z naprednimi teologi v svetu. Samo
primer: ko so imenovati drugega za
mariborskega §kofa, sem dobil eel
kup pisem od duhovnikov, od
katerih tega nisem niti najmanj
priiakoval in v katerih se mi
zahvaljujejo za delo in prifiakujejo,
da bom Se nadalje ostal vztrajen in
da bom ostal z njimi. Da tu ne
govorim o resniCnem negodovanju
vernikov, ki me poznajo. Vsako
nedeljo sem po 2upnijah, obidajno
obiS6em dve, tri Verniki poznajo
moje pridige, nikoli v njih nisem
politiziral, temve6 sem vedno prl-dig- al
samo evangelij.
samo evangelij.
Konciiski dun je zaCel slabeti.
Nekateri so se ga ustraSili. 2e
Pavel VI. je skuSal upo6asniti
pokoncilski proces, drugi a ho-- si
prizadevajo ta razvoj popolnoma
ustaviti. Pape2 Janez Pavel II.
prihaja s Poljske. Poljska je v vsej
svoji zgodovini bila ogrozena, ve-dno
so jo del i I i in tarn staseCerkev
in nacionalizem med seboj naj-tesne- je
povezala. Tako da biti
Poljak, pomeni malodane isto ka-kor
katolican. Oni niso katoli6ani
zaradi svojega globokega reli-giozne- ga
ргерпбапја, temvefi
zato, ker so Poljaki. V drugi
svetovni vojni se je povezanost
Cerkve z nacionalizmom ponovlla.
Na Poljskem ni bilo belogardizma,
ni bilo nikakrSnega gibanja, katero
bi se borilo na strani Memcev: tarn
so bili v resnifino svi nasprotnlki
nacizma. Po drugi strani pa Poljska
po vojni gradi socializem, vendar
drugaCen od naSega. Mi smo
doZiveli 48. leto — Pdljaki tega
niso. Toda kakor papei.
pozna samo poljsko Cerkev, tako
pozna tudi samo poljski soci-alizem:
on nima drugih izkuSenj.
Mozno je, da v tern igra odo6eno
vlogo tudi njegova teoloSka usmer-jenos- t,
pa tudi njegovi svetovalcl,
vendar misllm, da je nepoznavanje
© v p
je glavni razlog, da se on drugade
vede do svetovnih problemov kakor
pa njegovi predhodniki."
"Kako danes ocenjujete gibanja
v naSi Cerkvi?"
"Gibanja v naSi Cerkvi so zelo
odvisna od cerkvenih giban] v
svetu. Tudi pri nas se poleg
naprednih gibanj Cedalje bolj ka-2e- jo
tudi konservativni, celo zelo
konservativni tokovi, ki se zo-perstavl- jajo
Koncilu in konciiski
misli, zlasti pa se zoperstavljajo
nekaterim socialisti6no us-merjen- im
gibanjem v krS6anstvu. V
najnovejSem Casu so se zafiele pri
nas pojavljati — precej pogosto —
teznje, da,! D' Cerkvi vrnili
polozaj, kakrSnega je imela пекоб v
Jugoslaviji, to pa pomeni uhvati
tudi v Soli, pri vzgoji, v sredstvih
informiranja, na radiu in televiziji."
"Je to vpliv poljskih dogodkov?"
"Da, mislim, da poljski dogodki
do neke mere vplivajo na ta gibanja
pri nas, fceprav bi cerkveni ljudje
morali vedeti, da je bila Poljska
vedno nekaj Cisto posebnega."
"NaSa Cerkev se ne more sedaj
naenkrat vesti kakor Cerkev na
Poljskem, kerse tudi nikdarprej ni.
S svojim vedenjem v preteklosti je
sama sebi odvzela tako molnost."
tako moinost."
"Da, tega ni тодобе pozabiti. Mi
smo, zalibog, imeli v Sloveniji
opravka z belogardisti, v Hrvatski
so imeli posla z ustaSi. Tega na
Poljskem ni bilo. Zato je Crkev pri
nas imela in ima popolnoma dru-даб- еп
polozaj kot na Poljskem in
tega nikakor ni тодобе izena-6evati- ."
"V eni izmed vaSih knjig trdite,
da je klerikalizem volk va ov6ji koti,
Satan v liku angela svetlobe,
Antikrist v liku Kristusa; ali se pri
nas ne pojavlja spet klerikalizem?"
"Klerikalizem pri nas ni ve6 tako
обИеп, kakor je bil v6asih, ker za to
kratko in malo nima ve6 moznosti.
Vendar je §e vedno latentno navzofi
in brz ko mogoce bi bilo vzdignosil
greben. Ni dvoma, da se nekatere
teznje klerikalizma pri nas spet
krepijo. Hoteli bi, da bi bila Cerkev
v javnem iivljenju spet navzo6a,
tako kakor je bila vcasih, in da bi o
vsem odlo6ala, kalor je odlocala
пекоб. Ne zavedajo pa se, da
sekularizirana druiba to nikdar ne
bo dopustila, ker iivimo v seku-larizira- ni
driavi. V resnici bi se
.
morala Cerkev truditj, da bj druiba
I "
zares postala sekularizirana, da ne
bi bila ne versko ali protiversko,
temve6 socialistidno angaZirana.
Res ]e, da nekaterim krogom
tako pri nas v domovini, v cer-kvenih
krogih in med sektaSi, kakor
tudi zunaj med emigranti tak
polozaj ni po volji. Gogorijo o
nesvododi Cerkve pri nas, ker si ne
morejo zamisliti Cerkve brez obla-s- ti
in brez odlocujoCega vpliva na
sve javno iivljenje. Ne morejo
sprejeti sekulariziranega programa
na televiziji, niso zadovoljni s
sekularizirano in socialisticno us-merje- no
Solo, ne morejo se po-mir- iti
z novo Jugoslavijo."
"Na kakSni podlagi je добе
razvijati dobre odnose med Cer-kvijo
in druibo?"
"Lahko se bomo dogovorili, бе
bomo enkrat za vselej priznali naSo
druibeno ureditev in бе bomo
sprejeli koncilsko misel o avtono-mi- ji
zemeljskih stvarnosti. Moramo
si biti na jasnem, da bodo verniki
popolnoma enakopravni s sociali-sticno
angaziranimi obcani, ki ne
verujejo, samo, бе se bodo zav-zemali- za
socializem, ne pa stali ob
strani. Seveda pa moramo tudi od
nevernih pri6akovati, da bodo verne
ljudi, ki se bodo zavzemali za
socializem, sprejeli med enako-pravn- e
sodelavce v tern pri-zadevan- ju."
"Zakaj ne?"
"O tern lahko samo ugibam,
deprav lahko o nekaterih stvareh
govorim tudi z gotovostjo. Ne-dvom- no
je pri tern glavno vlogo
odigrala emigracija, pofiti&ni em-igranti,
ki so po vojni zapustiii
Jugoslavijo zaradi belogardizma.
Ne morejo prenesti tega, da sem
po svojem ргерМбапји, ро1Шбпет
prepri6anju socialist, 6esar nisem
nikoli prikrival. Opredelitev za so-cializem
in za socialisti6ne vre-dnot- e,
in ukrati tudi za soci-alistifi- no ureditev Jugo-slavij- e,
izjaja iz mojega verskega
prepri6anja. To pa seveda poli-ti6ni- m
emigrantom ni v§e6, ker
Se vedno pestujejo upanje, da se
bo njlhov 6as povrnil, kar pa so
seveda samo prazne 2elje. Toda
tudi pri nas 2ive nekateri krogi,
resda maloStevilni, ki so si prlza-deva- li
— zaradi lastnega karierizma
ali pa zato, ker ss ne strinjajo z
mojimi staliS6i — da bi ne dobil
Skofovskega polozaja. Vendar je bil
pri tern najpomembnejSi neki novi
odnos Cerkve do socializma. Kot
opazam, se s svojimi pogledi ne
vraS6am v ta nova gledanja Cerkve,
ki so precej drugacna od tlstih, . katere sta zastopala papei Janez
XXIII. in papez Pavel VI. Oba sta
imela pozitiven odnos do socializ-ma
in sta celo v svojih okroinicah
dopuScala moinost uporabe sile z
namenom, da se spremeni drui-be- ni
red (Pavel VI.).
"Omenli: ste polltidno emigra-cij- o.
Ali je njen vpliv v Vatikanu
tako тобап?"
"Da, emigranti imajo zelo velik
vpliv. Od tarn sepriCenjajo napadi
name, se v vateri spet pojavljajo v
zahodnonemSkih in francosklh ca-sopis- ih.
Tako je na primer fran-cos- ki
"Le Monde", ko oje
obravnaval polozaj Cerkve v Jugo-slaviji,
zapisal, da 2ivi v Mariboru
neki Skof, ki se pozitivno angazira
za socializem in celo vernike skuSa
tako usmerjatifter si prizadeva za
cim bolj ploden dialog med Cer-kvij- o
in druibo. Nato pa zapada v
kontradikcijo патгеб, da je tega
Skofa, se pravi mene, poslala
v bogoslovje komunisti6na partija,
da bi zanjo delal, in копбије, da to
sploh ni nifi cudnega, бе vemo, da
je bil tudi papez Pavel VI. pod
vplivpm pfostozidarjev;" - : . -- .. .
Clanke v slovenskem in makedonskem jeziku
bomo priceli objavljati, ko dobimo stalnega
urednika. Z drugimi besedami povedano, i§£emo
nekoga, ki bi bil pripravljen sodelovati z nami in
nam pomgati, da bi v naSem listu pri6eli objavljati
cim vec prispevkov v slovenskem in makedonskem
jeziku. V primeru, da ste zainteresirani, se vljudno
prosimo, obrnite na urednistvo lista.
o o o
Priloge i Clanke na slovena6kom i make-donsko- m
jeziku objavljiva6emo redovno kad
dobijemo urednike. Drugim reCima, raspisujemo
konkurs za uredniCke funkcije. Zainteresovani
neka se jave uredniStvu.
ooo
Dopisite i prilozite na makedonski i slovenski
jazik ke gi objavuvame redovno og koga ke
dobijeme urednici. So drugi zborovi, raspiSuvame
konkurs prijem na urednici po makedonski i
slovenski jazik. Zainteresiranite da se javat do
uredniStvoto na "NaSe novine".
шШШШтмтти
Uz stogodishjicu jednog pasosa
DEDA OOROE PUTUJE U AUSTRIJU
U vreme kada su se neki U2i6ani
pripremili za povratak sa novogodi-Snji- h
praznika koje su proveli
daleko od svojih domova, u Po-геб- и
Splitu Madridu, Rimu, An-daluz- iji,
BudimpeSti, Tunisu, ili ko
zna gde u ovom prostranom svetu
koji je uveliko — bar kad je o
putovanjima i turizmu геб — po-sta- o
dostupan gotovo svima, u
redakciji se naSIa putna isprava
(pasoS) njihovog zemljaka izdata
pre 100 godina.
Dordu GrujiCi6u, tiSleru iz Uiica,
piSe u ovom dokumentu, odobrava
se put u austrijsku drzavu i Bosnu.
Sa sobom vodi dva momka: Milana
Jovanovi6a (39 godina) i Milana
Stani6a (28 godina). Nosi dva
"levolvera" i jedan piStolj. Glavni
putnik ima 40 godina, erne o6i,
srednjeg je stasa, bez osobenih
znakova. Isprava je overena "su-vim- "
pe6atom, potpisana, ukra-Sen- a
vinjetama i predata njenom
korisniku 13. maja 1879. godine.
Kuda se to uputio ovaj ufiCki
zanatlija iz grada koji je, u to
vreme, bio jedino ve6e naselje
prema austrijskoj granici?
Viden u Visearadu
Oorde, na zalost, nije ostavio
nikakve podatke o tome zaSto je
krenuo na ovaj put i Sto je sve
doiiveo na njemu. Iz putne isprave
se samo vidi da je 26. maja 1879.
godine u ViSegradu "viden za
Austriju", a neSto kasnije "viden
je" u Mokroj Gori za U2ice. U
meduvremenu "udarena" su Cetiri
pe6ata austrijskih vlasti u grado-vim- a
koje je u prolazu posetio. I to
je sve. Putnu ispravu 6uva, kao
dragu uspomenu njegov unuk Mi-odr- ag
Gruji6ic, Beogradanin koji je
vec ибао u Sestu deceniju zivota.
TeSko je danas zamisliti grad na
obalama Oetinje u tim osamdese-ti- m
godinama proSlog veka. Jedan
vek, istina, u istoriji ovog kraja ne
predstavlja neko izuzetno veliko
vremensko razdoblje, ali su se ovde
u meduvremenu dogodile takve
promene da 6e mladima ova prica
izgledati gotovo neverovatna.
Dorde je ve6 i po nazivu svog
zanata (tiSler, a ne drvodelja kako
se ovaj posao ranije nazivao)
pripadao novoj generaciji uzlckih
neimara koji su posle velikog
pozara u gradu 1862. godine (iz-gore- lo
viSe od 350 kuca) otklanjali
posledice stihije. Obnova grada
potrajala je godinama. Ротоб sa
strane bila je i mala i spora, iako se
po celoj Srbiji prikuplja milostinja
za razoreni grad. U toj situaciji
Uzidani su se snalazili kako su
znall i umeli. Pozar je, uz nesrecu I
nevolje, istovremeno doneo i veliko
olakSanje.
U godinama obnove i izgradnje
razvijala se privreda, zanatstvo,
trgovina. VaroS je, medutim, i dalje
bila gotovo na samoj austrijskoj
granici koja se protezala istom
linijom kao prethodna Turska, oz-Лап!б- епа
joS 1834. godihei."NoVur
granicu — posle upada austrijske
vojske u Bosnu 1878. godine —
presecali su stari KiridZijski putevi.
Njima je prenoSena roba koja se
kupovala ili prodavala u Bosni ili u
drugim krajevima Otomanske im-per- ije
i austrijske drzave.
Tim putevima krenuo je i Oorde.
ISIo se konjima od konaka do
konaka (od hana do hana). Hanovi
su bili tako organizovani da su, za
tadaSnje prilike i navike, pruzaii
maksimalno obezbedenje putniku.
Spavalo se, uglavnom, napolju, uz
bili opremljeni "levoverima" i pis-toljim- a.
Oruije je u to vreme,
istina, bilo sastavni deo narodne
noSnje, ali na ovakvim putovanjima
sluzilo je i za obezdedivanje ljudi i
tovara.
Promet preko granice u oba
pravca bio je naroiito veliki u julu
mesecu. Iz Srbije se prenosila
najrazli6itija roba, пајбеббе zito,
koza, rakija, med, vode, progonila
stoka, izvozila so, koja se u
velikim коИбтата nabavljala u
Rumuniji. Iz Bosne se uvozila
preradena koza, posude od bakra,
kovano i nekovano gvozde, motike,
rala, konjske potkovice, kose, ruj
(boja), nozevi (iz Fote), konije za
nozeve, britve...
Bi6e da je Oorde krenuo na ovaj
put trgova6kim poslom — da neSto
proda ili kupi u susednoj drzavi.
TeSko je re6i koje je hanove izabrao
za svoja kona6iSta, ali je gotovo
sigurno da nije mimoiSao tada
6uveni han u Kremnima, ili joS
bolje opremljeni u Mokroj Gori.
"Zdravo" vreme
U odlasku mogao je da bira
mesto prelaza preko granice, ali u
povratku morao je da ide na Mokru
Goru. Tu su bili smeSteni karantin i
dumrukana (carinarnica). Karantin
je bio izgraden joS 1836. godine
(zadrZan sve do 1914) da bi se
spredilo Sirenje kuge u Srbiji).
Karantin je imao viSe prostorija,
posebnih prolaza i kapija. U "zdra-vo"
vreme nije bilo nekih posebnih
teSkoca u prolazu kroz karantin. U
"kuina" vremena, medutim, po-stoj- ala
je ditava procedura kroz
koju su morali da produ i fcovek i
konj i espap.
Oorde je putovao "u zdravo"
vreme, pa je verovatno imao neSto
viSe posla samo u dumrukani.
Morao je tadaSnjim carinicima,
najpre, da prikaze isti broj konja
koje je odveo u inostranstvo i,
naravno, da plati carlnu na robu
koju je uvezao. Posle je, "samo" za
dan hoda, bio ve6 kod kuce — u
Uzicu.
Tako se putovalo pre 100 godina.
Ovih dana, uoci novogodiSnjih
praznika, na granicnom prelazu za
Austriju kod Maribora zabelezen je
mali rekord za ovo doba godine:
automobili su u sedam traka ulazili
u zemlju, a u pet — odlazili nekud
u svet.