Nase Novine, April 17, 1986

              ###+M###+++W
PRIREDITELJEM
KULTURNIH SRECANJ
"ZA VSE SLOVENCE"
Toronto, Ontario — Vedno vec je pri-redit- ev
v Sloveniji in po svetu, ki so ba
je namenjene vsem Slovencem. Vsi ti
"vseslovenski" kulturni in drugacni
shodi pa imajo eno veliko hibo: vsi be-ro- ci
Slovenci zelo tezko pridejo do be-sed- il
govorov, predavanj in diskusije,
ki bi naj bila njim namenjena. Tako se
je, napr., zgodilo, da se danes nimamo
v Kanadi na razpolago tiskanega gra-div- a
razprav iz Cankarjevega doma v
Ljubljani z datumom iz januarja 1985!
Da sploh ne omenim dvajset let takoi-menova- ne
"Drage" pri Trstu, o kateri
smo zvedeli (z veliko muko) samo za na-slo- ve
tem in imena predavateljev, vse
drugo pa je ostalo v krogu redkih iz-branc- ev; tudi to, da smo dobili v roke
spominske belezke stirih pisateljev o
tej "vseslovenski" Dragi, nam prav malo
pomaga.
Napoved Nasih razgledovces da
bodo tam izhajali izbrani teksti govorni-ko- v
s plenuma kulturnih delavcev OF,
ki je nedavno potekel v Gorici in drugje
— je za nas v svetu kar prava senzacija
in nemajhno presenecenje...
Vprasanje pa ostane Se vedno odprto:
zakaj taksen skrivnosten molk o vseh
drugih prireditvah za "vse Slovence"?
Vsa ta zadeva postaja vendar ze narav-nos- t
smesna. Zakaj teh "vseslovenskih"
javnih nastopov ni v Rodni grudi, ki je
namenjena vsem Slovencem po svetu?
Zakaj jih ni v Slovenskem koledarju
SIM — ali pa v kakrsnem koli koledarju
(iz Celovca, kjer izhajata letno kar dva,
iz Gorice, itd.)? Zakaj vsaj urednistva
vseh slovenskih listov v svetu ne morejo
dobiti kopije povedenega???
Kako resno naj neki jemljemo vse ti-s- te
vesti o podobnih kulturnih ali du-hovn- ih zborih za vse Slovence (in ver-jetn- o tudi v imenu vseh nas), ce pa sploh
nismo vredni, da bi sporocila nasih vo-diln- ih
javnih mislecev dobili pred oci?
Torej, dragi rojaki prireditelji: spa-metuj- te
se, dokler je se cas! In dokler
mi drugi sploh se imamo voljo, da bi
brali tista skopa porocilca o vasih prire-ditvah
"zavse Slovence"!
Ivan DOLENC
Kanada
DVE VERI —
ENA SLOVENSKA POT?
Alojz Rebula, nas znani knjizevnik
iz Trsta, je zapisal v decembrski stevilki
Celovskega zvona:
"Josip Vidmar, slovenski ateist, ki ne
verjame ne v Boga ne v hudica, stoji ob
oknu zgodovine in caka. Tudi slovenski
kristjan, ki ve.rjame v Boga in v hudica,
stoji ob nasprotnem oknu in caka. Kdo
ve, ali se tako bistveno razlikuje to, kar
oba dejansko cakata."
AMERIKA PO PRVI VOJNI
"Burna so bila leta po prvi vojni. Bila
so leta "izgubljene generacije", ki ji je
bila vojna veliko dozivetje in nje sadovi
veliko razocaranje; leta strahovite krize,
ki so sledila gospodarskemu zlomu 1929,
milijoni lacnih brezposelnih, leta podi-vjane- ga
gospodarstva, ki ga je krojil Roo-sevelt- ov "New Deal". Ljudje so se bili
nagrmadili v mestih, stara druzinska
skupnost se je raztrgala in razprsila,
kino navdaja milijone z istimi drazili in
istimi notranjimi dozivljaji, radio zanaSa
kricanje mest v zadnje ti§ine hribov in
vasi, daljave so skrnile, hrup je prevpil
cloveka, tempo ga zene, z avtom se podi
in se, duhovno, prazen, predaje begot-nem- u
divjanju: kam v stariiio ze je sla
stara puritanska morala! — to je doba jaz-z- a, krik po osebni svobodi, svobodnem
spolnem uzivanju, orgije seksusa; kje so
бе nacela in vrednote? — humanizem?
religija? socializem? Freud in Marx —
pod oblake se stegujejo bahavi zelezobe-tons- ki neboticniki — : zdaj, clovek, sezuj
cevlje, bos pojdi po travi, dlani polozi na
zemljo, prizmi se nanjo, mater, v tej uri
vznemirjenih zvezd in jeznih viharjev!..."
Dr. Franc SuSnik
Italijaniso vminulih mesecih izgnali
vecje skupine Jugoslovanov, ki so se
ukvarjali s sumljivimi posli, po najno-vejsi- h
podatkih pa so jugoslovanski
drzavljani v Italiji na prvem mestu po
Stevilu izgonov in zapornih kazni. Slo-venski
tisk pise o Siroko razpredeni
mrezi organizatorjev tatinskega urjenja
in prekupcevanja z romskimi otroki, ki
jih starsi dajo v najem ali celo prodajo
vodjem tatinskih in roparskih tolp. V
Italiji so zlasti v Milanu, Rimu in drugih
vecjih industrijskih mestih varnostni
organi izredno poostrili kontrolo; pred-vse- m
opazujejo mestne cetrte, kjer pre-biva- jo
jugoslovanski drzavljani.
Spretni mladi zmikavti, ki jih na tatin-sk- e
pohode posiljajo njihovi sefi, imajo
visoko cen, tudi po vec milijonov dinar-jev,
otroke pa prodajajo celo vZdruzene
drzave Amerike. Prekupcevalci z
ljudmi prepeljejo otroke v Italijo skozi
Avstrijo. — (Po "Veceru").
Devizni zakoni, ki jih je nedavno spre-jel- a
jugoslovanska zvezna skupscina, ne
prinasajo nikakrsnih sprememb v zvezi
z deviznim varcevanjem. Zakon tako
med drugim se naprej trdi, da so tudi
devizne hranilne vloge tajne in lahko o
njihovi visini, na primer, banka p'oroca
zamo na zahtevo sodisca. Nekateri
drugi zakoni sicer ze nekaj let prepove-dujej- o
crni trgz devizami med obicani.
Zakon prepoveduje ne samo nakup in
prodajo deviz med obcani, pac pa tudi
darovanje deviz, sposojanje deviz ali
celo dajanja deviz v hrambo pri zaseb-nik- u.
Jugoslovanski drzavljani, ki od-pre- jo
tekoci racun ali kaksen drugacen
racun v tujini, imajo tudi hranilno knji-zic- o
oz. tuJQ kreditno kartico (vendar ne,
ce so te izdane v Jugoslaviji), ki kupu-jej- o
vrednostne papirje ali pa se zadol-zujej- o
v tujini — bodo predvidoma do-bili
polletne do enoletne zaporne kazni.
Seveda pa to ne velja za jugoslovanske
drzavljane med zacasnim delom v tuji-ni.
џ" yyr"-qgf™1fgr-"TQ-p
"TJBf "V& 'ЧЈВУЧНГ '"V'"%pf W "4
i
USA
Jack London
t, . A ... A. ,fc .. Л. .......
V Glen Ellen v Kaliforniji je 11. ja-nuarja
izsla 25-cent- na spominska
znamka v pocastitev spomina ameri-skeg- a
pisatelja Jacka Londona, ki ga
prav dobro poznamo tudi Slovenci (ro-man- i: Dolina meseca, Morski volk, Mar-tin
Eden, crtice: Bele samote, Klic divji-n- e,
itd.). V omenjenem kraju je stal av-torj- ev
dom.jzdaj pa je tam Jack London
State Historic Park, Londonova znamka
je iz§la ob 110-letni- ci njegovega rojstva
in 70 let po njegovi prerani smrti, in si-cer
v seriji Velikih Americanov, ki iz-ha- ja
ze od leta 1980.
Raziskava instituta za javno mnenje
v Zvezni republiki Nemciji je pokazala,
da je "problem tujcev"na seznamu naj-bo- lj
zgocih vpraSanj sele na 29. mestu,
pa ceprav je le-te- h 4,3 milijona. 72 od-stotk- ov anketirancev je mnenja, da ve-ci- na Nemcev ni navdusena nad tujci, 36
odstotkov podpira politiko zvezne vlade
do tujcev, 35 odstotkov jo zavraca... Tre-tjin- a
prebivalcev ZRN je mnenja, da
prihaja v skupnem zivljenju Nemcev in
tujcev do hudih tezav v obmocjih, kjer
zivi veliko tujcev. Anketa je tudi poka-zala,
da je to veliko nestrpnejSe do Tur-ko- v
kot do pripadnikov drugih narodno-sti- .
Slovenija je novembra ne le nadome-stil- a
oktobrsko izvozno оребапје, am-pa- k
je celo povecala svoj izvozni prese- -
zek, tako da je bil izvoz v prvih enajstih
mesecih za 5 odstotkov vecji od uvoza.
Vsa Jugoslavija je novembra opesala
pri konvertabilnem izvozu, vendar je v
enajstmesecju ohranila 87-odstot- no po-kriva- nje
izvoza zuvozom. Jugoslavija je
novembra izvozila za 154 milijard di-narj- ev, kar je za odstotek vec, kot je iz-vozila
lanskega novembra. Od tega je
Slovenija izvozila za 32,85 milijarde di-narj- ev ali za 38 odstotkov vec. Po teh
predhodnih podatkih slovenskega stati-sticne- ga zavoda in po tecaju 185,7 di-nar- ja
za ameriski dolar je letosnjega
novembra Jugoslavija uvozila za 169 mi-lijard
dinarjev, kar je za 6 odstotkov
manj kot v istem mesecu lani. Od tega
je Slovenija uvozila za 25,92 milijarde
dinarjev ali za 15 odstotkov vec.
(Po "Delu").
Sredi decembra so v Iskrini tovarni
stevcev izdelali desetmilijonti enofazni
stevec in milijonti trifazni stevec tipa
T3. Stevec za elektriko je ze od vsega
zacetka eden najpomembnejsih izdel-ko- v
Iskre. V Kanju so ga sami razvili ze
leta 1946, redno pa so ga zaceli delati
dve leti kasneje. Doslej so na tuje pro-da- li
okoli 3,8 milijona enofaznih stev-cev.
Do sedaj so izdelali tudi ze vec kot
sest milijonov trifaznih stevcev razlic-ni- h
tipov. Skupno je Iskra doslej izvo-zila
vec kot 6 milijonov stevcev v vred-nos- ti
okoli 108 milijonov dolarjev in si-cer
v 38 drzav na vseh celinah.
V Trstu so na sedezu italijanske ra-diotelevi- zije
za Furlanijo-Julijsk- o kra-jin- o
proslavili 40-letni- co radijskih od-d-aj
v slovenscini. Na valovih trzaske ra-dijs- ke
postaje je bilo prvic slisati slo-vens- ke besede ze 5. maja 1945. leta. Slo-vens- ka
radijska postaja v Trstu —
uradno Radio Trst A — je v teh 40 letih
oddale skupaj 180.000 ur programa, to
pa pove veliko o opravljenem delu.
Cankarjeva zalozba reklamira svojo
najnovejso knjigo kot delo, "katerega
glas naj bi segel v deveto vas". Gre za
leksikon "Slovenska krajevna imena",
ki je prvi celovit poskus predstavitve
krajevnih imen s stalisca slovenskega
knjizevnega jezika (imenovalnik, rodil-ni- k, mestnik s predlogom, pridevnik,
ime za prebivalca in prebivalko — vse
z naglasom in izgovorom). V uvodu avto-r- ij tudi natanko razloze, kako je treba
ta prirocnik jemati v roke, da bo raba
koristna.
. Filozofska fakulteta v Ljubljani je
pripravila posvet o polozaju in nalogah
humanistike na Slovenskem, rezultat
pa je bila ugotovitev udelezencev, da
"njen glas ocitno ne seze dalec". Dr.
Nace Sumi, dekan filozofske fakultete,
je med drugim dejal: "Slovenska huma-nistik- a je opravila veliko delo za nase
samospoznavanje, za dvig narddne kul-tur- e
in za naso afirmacijo v svetu. Po
njeni zaslugi postanejo kulturni pojavi
in dosezki razumljivejsi sirokemu
krogu zainteresiranih, humanistika
vzdrzuje in ureja razlicne razvide, pre-gled- e
in predstavitve. Kljub temu pa
moramo ugotoviti, da je zlasti z naglim
razvojem gospodarstva po osvoboditvi
zdrknila prav na obrobje druzbenega
interesa in podpore."
+
Dne 11. novembra 1985jevljubljanski
bolnisnici umrl Ivo Pirkovic, znani zbi-rate- lj
gradiva za zgodovino nasega na-rodnoosvobodil- nega boja, zlasti na Do-lenjske- m, avtor stevilnih clankov in raz-prav
pa treh knjig: Po sledovih rimske
volkulje, Vstaja pod Gorjanci i Svo-bod- na
republika pod Gorjanci. Za svoje
delo je Ivo Pirkovic dobil v Novem me-stu
leta 1956 Trdinovo nagrado, poleg
tega pa tudi se vec drzavnih in drugih
odlikovanj.
Najtezja pa je rezija mnozi-c- e
na odru takrat. kadar mno-zic- e
sploh ni.
Ciril Debevc,
slovenski reziser
Svoboden moi ne nosi
drugih verig kakor ljubezcn-ski- h.
PRESEREN
Roman o medvojnem umoru
slovenskega para
Znani italijanski ro-manopi- sec
hrvaskega
rodu FULVIO TO-MIZZ- A
je napovcdal
pri milanskem zalozni-k- u
Mondadoriju izid
novega romana Mla-doporo£cn- ca
iz ulice
Rossctti. Kot napove-duj- e
novi roman literar-n- a
priloga torinskega
dnevnika La Stampa,
piSe Tomizza o dogaja- -
nju v Trstu v letu 1944. o ljubezenski zgodbi
slovenskega para, ki ga ubijejo trije njihovi so-narodnj- aki,
o vojni v mestu, v katerem se hoju-jej- o,
partizani, Italijani, Nemci . . . Tomiz2a je
literarno obdelal ljubezenska pisma, ki jih je ena
izmed irtev pisala svoji zeni. Pisatelju je pisma
pred kratkim pokazai edcn izmed slovenskih
prijateljev, Tomizza pa bo sodeloval pri njihovi
italijanski izdaji. Zaloznik Moridadori sicer nc
pove, za kateri konkretni zakonski par gre.
znano pa je. da bodo v Trstu pn Zaioznistvu
trza§kega tiska izsla pisma gohskega Slovenca
Stanka Vuka zeni Dani. Mladoporocenca, ki sta
v zakonu zivela nepohiih tiideset dni. so v se
danes ne povsem pojasnjenih okolisfiinah umo-ri- li
v njunen trzaskcm stnnovanju v ulici Rossetti
trije mozje, domncvno pripadniki plave garde.
Fulvio Tomizza bo za izdajo pisein napisal
spremni esej, ocitno pa je tragicna usoda Stanka
in Dane Vuk pisatelja tako prevzela, da je napi-sal
se roman. Podnaslov romana bo Tragedija
neke manjsme. (M. Z.)
Razprodan ob izidu
sHHH''' ' '''ШШКШЛл
KulturnajavnostLatinske Amerike je
navduseno pricakala novi roman osei-minpetdesetletne- ga. kolumbijskega pi-satelja
in Nobelovega nagrajenca za
knjizevnost Gabriela Garcie Mar.queza,
ki so ga pred kratkim predstavili tako v
Bogoti kot v Ciudad Mexicu. "Ljubezen
v obdobju jeze" je po avtorjevih bese-da- h
pripoved o "moskem in zenski, ki
se neizmerno ljubita, a se ne moreta po-roc- iti
pri dvajsetih, ker sta premlada,
pa tudi ne pri osemdesetih, ker sta pre-stara- ".
Kritik casopisa El Tiempo iz Bo-go- te je zapisal, da je knjigo prebral v
trinajstih urah, kot da bi zivel v blod-nja- h,
in da lahko le rece, da je bilo to
branje cudovita izkusnja. Prvo izdajo
romana so natisnili v milijonu izvodov
in je ze razprodana.
Pred koncem starega leta je izslo na tej
s.trani pricevanje o prav cudnem ravnanju
Slovencev z delavci in njihovimi druzinami
iz drugih jugoslovanskih republik ("V
trgovini reces: Daj mi jedan leb! pa ne ra-zume- jo,
da bi rad kupil kilo kruha"). V
protiutez temu vsekakor nekulturnemu in
barbarskemu pocetju naj izide prihodnjic
zapis Slovenca, ki se je po vojni znasel kot
"kolonist" v Srbiji, kjer zivi se danes. Pri-merja- va
je nadvse poucna in morda za tega
ali onega Slovenca tudi presenetljiva!
"Biti nam je v svetu, ki je izgubil svojo
bit. Po nekaj tisocletjih zgodovine, se
pravi od zacetkov druzbene zavesti, ki je
vedno razkriyala cloveka kot najvisjo moz-no- st
bivanja in biti, smo zdaj zdrknili na
najnizjo tockozgodovine. To pa je kajpak
Antiarhimedova tocka, s katere. lahko vi-di- mo
samo svet, ki je zdaj nepreklicno
(orwellovsko) razdeljen na clovestvo in
oblastnistvo. Politike ni vec, je le se kon-sumpci- ja ali poraba, v kateri pa je Pier
Paolo Pasolini razpoznal znacilnost no-vega-fasiz- ma.
Kraljev ni vec. Tudi Boga
ni vec. Zgodovina postaja povsem nei-zvir- na
oblika anonimne ljudske gmote,
ki z njo manipulirajo mocni: ta manipu-lacij- a
pa odpira pot v novo poglavje pre-mi§ljeva- nja tematike Kraija Leara..." —
BOJAN STIH, Sen kresne nodi.