Nase Novine, October 17, 1985

              шШ0' " "vvr'sv ..%:"" ' №! -- ИЧ ~'r.—-- w( л'..г.т Mw . STUS м.-ј- " ITff'WS t№itfn. Л 41
& 'M!
' si
- irt , i i)!
i
i f t
{ Jt
V deseffii
1гЖ If
Velike moznosti v razvoju drobnega gospodarstva in zasebnega
kmetijstva Opredelitve tako, praksa pa drugace
OD nasega dopisnika
BEOGRAD - V minulih desetih letih se jc v Jugoslavijo
vniilo 620 tisoi delavcev na zacasnem delu v tujini, k temu stevilu pa
je treba priSteti se njihove druzinskc clanc, je na danaSnji novinarski
konferenci povedal direktor zvcznega zavoda za zaposlovanje Drago-Iju- b
Josifovic.
V zadnjem casu se je vra6anje zdomcev nekoliko umirilo, saj se
zdaj vraca po 40 tisoi delavcev na leto, k 6emur je spet treba priSteti
njihove druzinske Clane. Zdaj je na zacasnem delu v tujini se vedno
vef kot milijon jugoslovanskih delavcev in njihovih najozjih sorod-niko- v.
Organiziranemu vra6anju zdomcev, je povedal Josifovic", posvecajo
veliko pozornost, navzlic temu pa je na tern podrocju Se veliko
pomanjkljivosti, nepravilnosti in seveda tudi objektivnih tezav. Zlasti
ne uresnicujejo zamisli iz dolgorocnega programa gospodarske stabi-lizaci- je
o razvoju drobnega gospodarstva in zasebnega kmetijstva. Ta
program se s problemom vra6anja zdomcev in njihovim vkljudeva-nje- m
v gospodarsko zivljenje Jugoslavije posebej ukvarja. Problcmi
so tudi izrazito tehnicne narave, na primer ta, da Se vedno nimamo
ustreznega sistema informiranja delavcev na zacasnem delu v tujini o
odprtih delovnih mestih.
Dragoljub Josifovic" je zato napovedal, da bodo prihodnji teden v
Arandjelovcu organizirali posvetovanje, na katerem naj bi v prvi vrsti
odgovorili na vpraSanje, zakaj je med politicnimi opredelitvami in
vsakodnevno prakso Se vedno tako velika razlika. Ugotovili naj bi
tudi, kje so odpori proti vkljucevanju zdomcev v
zivljenje domovine in zakaj so ustrezne sluibe tako neucinkovite.
Moto tega posvetovanja, na katerem bodo sodelovale vse pristojne
inStitucije v diiavi je, bi moralo biti vracanje zdomcev v funkciji
nadaljnjega razvoja, ne pa zgolj dodatna obremenitev za drzavo z vec
kot milijon nezaposlenimi.
Zahvala za darilo ameriskih
Slovencev
LJUBLJANA, 13. avgusta - Ob uspesnem
zakljucku darilne akcijc za pomoc slovenske-m- u
zdravstvu oziroma Univerzitetnemu kli-niclne- mu
centru Ljubljana za boljsc izvajanje
zdravstvcnega varstva je danes namestnik
predsednika republiskega komiteja za zdrav-stven- o
in socialno varstvo SR Slovenije dr.
Dinko Leskovsek pripravil sprejem v cast
predsedniku Slovenske narodne podporne
jednote Edvardu Hribarju in predsednici Pro-gresivn- ih
Slovenk Amerike Florence Unetich.
AmeriSki Slovenci so namree ljubljanskemu
univerzitetnemu centru darovali aparaturo
compustress za merjenje obremenitev srca, ki
je vredna 55 tisoc dolarjev. Progresivne SIo-ven- ke
pa so poleg tega darovale dolarsko
darilno listino. Denar bodo v klinicnem centru
porabili za nakup opreme v kardioloSkih ordi-nacija- h.
(M. J.)
France Stiglic je sprejel
predstavnika nasih izseljencev
--.. ч '' " ч KKV - л s s
г
" ~.v .' .m .
LJUBLJANA, 13. avgusta - Clan predsedstva
SR Slovenije France Stiglic je danes sprejel pred-sednika
Slovenske narodne podporne jednote iz
ZDA Edwarda Hribarja (na sliki) in predsednico
organizacije Progresivnih Slovenk Amerike Flo-rence
Unetich ob uspeSnem zakljuiku darilne ak-cij- e
amer&kih Slovencev za nakup medicinske
opreme za Unjverzitetni klinicni center v Ljublja-ni- .
(Foto: Zoran Vogrin&fc).
Skoraj osem milijard ms bo
Francoski diiavni inStitut za demografske
Studije je objavil rezultate raziskave, ki napo-vedujej- o,
da bo leta 2020 zivelo na na§em pla-net- u
7,8 milijarde ljudi. Cez petintrideset let
bo polovica vsega prebivalstva zivela v sedmih
drzavah (danes v petih). Poleg Kitajske, ki bo
imela 1,29 milijarde ljudi (danes milijarda), In-di- je
z 1,25 (762 milijonov), Sovjetske zveze s
364 milijoni (278 milijonov), ZDA z 297 mill- -'
joni (239 milijonov) in Indonezije z 239 milijo-ni
(91 milijonov) bodo v tej skupini §e Nigerija
z'258 milijoni .(91 milijonov) in Brazilija z 251
milijoni (138 milijonov). Stevilo prebivalcev v
dvanajstih drzavah Evropske skupnosti se bo
zmanjSalo - na podlagi podatkov iz Populati-on
Reference Bureauja v Washingtonu bo z
'dariasnjih 322 milijonov padlo do leta 2020 na
319 milijonov.
РЖРЂ!'-"?- , rT'fir-4XZ,4V'm"?m'"-
h;,
™ " ~ K - - t чг г - -
-
intenzivnejSemu
da
Tt л
BORIS JEZ
Gantar
Pesnik
TEMA DNEVA
V lisicah izrednega stanja
V prvih stirih mesecih letoSnjega leta so v Juzni Afriki,
ubili 381 ljudi, 1500 pa ranili. Za majjunij in prvopolovico
julija nadaljnji mrtvi in ranjeni se niso natanko presteti.
Profesor Giliomee z juinoafriske univerze Stellenbosch
ugotavlja, da je polovica dmskega prebivalstva - se pravi
blizu 12 milijonov ljudi - absolutno revna, vsak cetrti
drnec pa je brezposeln. Obenem je na dlani, da velikanska
veiina bele manjSine - okolistirje milijoni - zivi v absolut-ne- m
izobilju.
Zdaj so v dezeli apartheida, rasnega razlikovanja, popol-neg- a
zapostavljanja irnske vedine in delnega zapostavljanja
drugih nebelih prebivalcev, razglasili izredno stanje. Vno-vi- d
po cetrt stoletja.
S tern - z mnoiiinimi aretacijami vodilmh predsta vnikov
irncev in njihovih politicnih zavcznikov iz vrst Indijcev in
rasno mesanih - je predsednik Botha podrl se zadnje
mostove, ki jihje se nedavno obljubljal v smislu premosti-tv- e
zevajoiega prepada med politicno in socialno brez-pravn- o
vetino 23 milijonov crncev in manjsino Stirih in pol
milijona belcev v vlogi absolutnega vladarja.
Zdaj so vse bojne sekire izkopane. Mozni sobesedniki —
crnski voditelji - so v zaporih ali na begu. Preziveli v
dolgih, srditih sprevodih spremljajo pobite na poslednjo
pot.
Rezim v Pretorii je vnovid zapahnil vsa vrata. Nicnovega
sicerv Juzni Afriki - le daje tokrat to veliko bolj drasticno
v ludi nedavnih spravljivih Bothovih izjav, ces, apartheid je
izum predindustrijske dobe in potemtakem zastarel.
JOZE SIRCEU
O SLOVENSTVU
"Pisatelj sem, in ko se zavem tega prav
zaprav nepomembnega dejstva, leze ne-nado- ma
name dediscina vseh Hamletov
in Crtomirov, ne glede na to, ali so ali
niso Slovenci. Izrecem in zapisem stavek:
Zavedam se... cesa? Svoje dvojne usode,
ki me je dolocila za Slovenca in se za pi-sate- lja
povrhu. Morda. A stvari se mi vi-di- jo vendarle bolj zapletene. To, da sem
Slovenec, ni zvezano z nikakrSno odlo6i-tvij- o
za ali proti. To sem po starSih in sta-ri- h
star§ih (odpisem drugo slovansko
kri v rodu, ki mi hodi Se bolj narobe). Da
sem postal pisatelj pa je verjetno — ce
sem odkrit in neprizanesljiv — hamletov-sk- a
in crtomirska usoda. Toda ker ustvar-ja- m
v sloven§cini, ker je hkrati moje oro-dj- e
in orozje, sem seveda dvakrat Slove-nec:
svoj poklic lahko opravljam le kot
Slovenec. Nikamor ne morem ubezati, ni-kam- or
se ne morem umakniti, ne da bi
zrtvoval del samega sebe. Bistveni del —
vitalni del. Ysak slovenski mesar, pek,
cevljar, inzenir, zdravnik gre lahko ka-mork- oli
po svetu (in to tudi pocejno), v
Ameriko, Azijo ali Oceanijo, pa bo se
vedno lahko pek ali zdravnik, naucil se
bo jezika dezele, kjer misli bivati, kolikor
ga bo pac potreboval (smo odprte glave
za ucenje jezikov pravimo, kadar se hva-lim- o
pred drugimi, pa se resje) in njegovi
problemi bodo reseni. Meni, pisatelj u, to
ni mogoce. Nikoli se ne bom naucil nobe-neg- a
jezika tako, da bom v njemu res lahko
Izbrana pesem
Ureja Janez Menart
Roza
Ko po sinjem nebu jadram,
kdo je bolj lahak kotjaz?
Ko v izviru se umivam,
je najlepSi moj obraz.
Goto kot pero premikam:
kdo od mcne je modnejSi?
Src dloveSkih se dotikam:
kdo na svetu je srednejSi?
Iz rokopUa,
poslancga Knjizcvnim listom
Ce hodete spozwti in vzljubiti
domovino. pojdite v tujino.
Ludwig Borne,
nem§ki knjiievnik
bralce
pisal, kot znam in vem v materinem. Cze-sla- w
Milosz ze ve, zakaj, ceprav emigrant
v ZDA, pise svoje knjige v rodni poljsci-ni- ,
potem pa mu jih prevajajo v angleSci-no- .
Ampak какбпа je to usoda, biti gluho-ne-m
med dvesto milijoni drugogovorecih
in drugomislecih? Usode pisteljev-emi-granto- v
in pisateljev-disidento- v so naj-bo- lj
mracne v zgodovini clove§tva. Jih bo
kdo kdaj pre§tel, popisal, jih bo kdo objo-kova- l?
Koliko trpljenja, strahu, groze,
osamljenosti, praznosti je v njih. Ni treba
posebej dodajati, da so pisatelji kot vsi
razumniki, tudi tarca vsakrsnih politic-nih
preganjanj. Ze od ati§ke demokracije
in rimske republike dalje so oblastniki,
kadar je v drzavi za§kripalo, kadar je gro-zil- o,
da se bo sesula zaradi korupcije in
dolgov, vojagke oligarhije ali nespret-neg- a
vodenja, blaznosti posameznikov ali
megalomanije celih skupin, pokazali s
prstom na itelektualce: — Glej, ljudstvo,
tile skribomani, potuhnjeni godrnjavci,
ti knjizni molji in bledi varuhi besede,
ti in samo ti so krivi nasih nesrec. In
ljudstvo, zeljno krvi, zeljno v slehernem
zgodovinskem trenutku nasega bivanja
(Orwell, imel si prav, imel si prv!) je
rocno krizalo krivce. Zgodovina svetov-neg- a
razumniStva je zgodovina neneh-neg- a
kolektivnega umora..."
Iz eseja Denisa Poniza
"Hamlet in Crtomir";
v junijski Stevilki
Celov§kega Zvona
NAJNOVEJSE
Ameri5ki Book-of-the-Mon- th Club je
pravkar ponatisnil znano novinarsko pri-cevan- je
Johna Herseya o strasnem unice-nj- u
Hiroshime pred stiridesetimi leti. Hi-roshima,
ki vsebuje zgodbe Sestih prezi-valce- v
bombardiranja, je prvic izsla v av-gus- tu
1946, in sicer v reviji The New Yor-ker.
Nova izdaja prinaSa avtorjev poso-doblje- ni
pogled na takratne dogodke.
Knjiga je odlicno napisana in predstavlja
mocan protest zoper uporabo jedrskega
orozja.
V Bloor Cinema v Torontu (Bathurst—
Bloor) bo v nedeljo, 8. septembra popol-dn- e
kanadska premiera filma o udelezbi
zena v salvadorski revoluciji in po njej.
Naslov filma: "Road to Liberty".
Rector mariborske Univerze dr. Dane
Melavc se je pred nekaj meseci mudil v
ZDA, kjer si je ogledal ameriske univerze.
Obiskal je tudi profesorja dr. Rada Len-6k- a
na univerzi Columbia v New Yorku in
zvedel, da ima katedra za slovanske jezike
probleme s podiplomskim Studijem slo-venske- ga jezika za Neslovane in da bi bili
zelo.zadovoljni, 6e bi.bilaUniverza .v Ma-ribO- ru
pripravljena' prevzeti ta podiplom--,
Najdha stoletja eh Bledu
ZASIP PRI BLEDU - Stinindvajset kovinskih
predmetov, ki jih je v IedeniSki groblji pod svojo hiso v
Zasipu pri Bledu nasel doma6in Tone Jarkovic, pomeni za
slovensko kulturno dediScmo najdbo stoletja.
O tem sta prepriCana arheologa dr. Andrej Pleterski in dr.
Timotej Knific, ki sta srednjeveski zaklad videla in lastnistvo z
gotovostjo pripisala doma&nu, Slovanu. Ta Karniolec, Kra-nje- c,
je v veliki zivljenjski stiski zakopal ta zaklad, domne-vat- a
strokovnjaka, misled, da ga bo po vmitvi odkopal in ga
spet uporabljal. Zanesljivo ga je zakopal na lastni zemlji,
predmeti iz tega skrivalisca pa pricajo, da je bil ta Kranjec
dobro opremljen vojak, dober kmet, ki je ze s plugom obdelo-va- l
zemljo, in odliden obrtnik, ki je znal obdelovati les in
kamen. Tako ta najdba bistveno spreminja dosedanje dom-nev- e
o iivljenju Slovencev v 8. in 9. stoletju: naSi predniki
niso ziveli v plemenski skupnosti, niso imeli skupne zemlje,
bili so odlicno obo'rozeni in so bili nasploh gospodarsko na
takratni najviSji evropski ravni. Podrobnosti o tej zgodovinski
najdbi so opisane v danasnji Stevilki Teleksa, informativnega
tednika Dela. (M. R., foto: Timotej Knific)
Gandhi Srednje Amerike
je koncal gladovno stavko
MANAGUA avgusta - Nikaragovski zuna-nj- i
minister Miguel D'Escoto (desno) je stopil
pred mesecem dni v gladovno stavko v protest
proti amerigki politiki pritiska na njegovo drzavo.
D'Escoto je zbudil s svojo akcijo izredno medna-rodn- o
publiciteto. Nekateri so mu dali vzdevek
Gandhi Srednje Amerike, ker se bojuje proti
imperializmu ZDA na podoben nacin, kot se je
пекоб uprl britanskemu kolonializmu veliki indij-s- ki
filozof in politik Mahatma Gandhi. Ugledni
brazilski skof Pedro Casaldaliga je prisel cestitat
D'Escotu, ki se ima kljub papeskemu izobcenju se
za katoli§kega duhovnika. (Telefoto: Reuter)
ski Studij za njihovo univerzo. O maribor-sk- i
univerzi so pri Columbia University,
po besedah prof. Lencka, sliSali dobre no-vice
in se tako odlocili znajo.
— Vecer, Maribor
Pri kanadski veji zalozbe Penguin je iz-§- la zbirka zgodb nekdanje kanadske prise-ljenk- e Bharati Mukherjee, ki se je leta
1980 vrnilav ZDA, ker jevKanadidozivela
prevec rasne diskriminacije. Pod naslo-vo- m "Tema" (Darkness) je zbrala dvanajst
novelisticnih pridevanj iz zivljenja prise-ljence- v
tukaj in v Zdruzenih drzavah. V
uvodu pise, da so jo (zaradi barve njene
koze) v Kanadi veckrat imeli na cesti za
cipo ali pa (v trgovinah) za tatico... Pisate-lj
ica je prisTa sem iz svoje rodne Kalkute
in je s svojim mozem Clarkom Blaisom, ki
je pri nas ve6 let veljal za uspe§nega ka-nadske- ga pisatelja, pa ceprav je po rodu
Amerikanec, zivela v Montrealu.
V Knjizeynih listih je knjizevnik in pre-vajal- ec Franc Srimpf opozoril slovenske
bralce na srborhrvasski prevod knjige Za-suznj- eni
um nobelovca Czeslawa Milosza,
ki je te dni izSla v Srbiji z vec kot tridese-tletn- o
zamudo (izvirnik je iz§el v Parizu
leta ze 1951.). O tej knjigi esejev piSe re-cenze- nt,
da zasluzi "izjemno pozornost
tudi slovenskega bralca", saj skuSa razlo-zi- ti
"uganko stalinizma". Strimpf' hvali
tudi spremno besedo, ki jo je napisal
znani psiholog in sociolog dr. Nikola Milo-sevic,
ta beseda pa obsega kar 80 strani in
je "verjetno ena izmed najboljSnih Studij
o psihplogiji stalinizma kar jih tmamojpri-- '
nas."