Nase Novine, December 12, 1985

              ( y--
4rJiSL slovenslzie bxsiLce
IZ POGOVORA MATJAZA
KMECLA Z JOSIPOM
VIDMARJEM
v
P IV
V kratkem pogovora z Josipom
Vidmaijem na ponedeljkovi prire-dit- vi
v Cankarjevem domu je Mat-ja- z
Kmecl najprej ugotavljal, da so
stiri Vidmarjeve knjige, ki so prav-ka- r
izsie, kar se da nenavadno
proslavljanje njegovega 90. rojst-neg- a
dne, in so nekaj presenetlji-veg- a,
kakor je biio presenetljivo
marsikaj v slavSjencevem zivljenju.
V njem je s svojimi odlocitvami
povzrocal viharna nestrinjanja,
obenem pa iudi globoka soglas-ja- .
Kaj mu torej pomenijo stri-- j
a iija in nestrinjanja?
Nestiinjanje me ne prizadene, je odvrnil
Josip Vidmur, temvec me samo zaintere-sir- a
in me pripravi do tega, da ponovno
pregledam svoje mnenje in da si pridem na
.isш, nli je nestrinjanje realno in uterne-Ijen- o
na resmci, ah pa izhaja iz - ne bi
runo rekel - osebncga stahsca, ampak iz
osehne zmogljivosti avtorja, ki mi naspro-tuj- e.
Seveda pa pri tem moram dostikrat
7co tehtno razrnisliti o tem, ali moja stalis-c- a
le niso prevec osebna in premalo naslo-njen- a
na objektivna dejstva ali vsaj prema-lo
prezeta z njimi. To je edini efekt nestri-njanja
. . in tega sem dozivel velikokrat.
Kmecl je nato ugotovil, da je bilo tega ne-strinjanja
res zelo vehko - tudi zaradi tega,
ker nenehno vrtate v neka zelo bistvena
vpiasanja, tudi tuka, ki pogosto zahtevajo
samo verjctje, prepricanje, ki jih razum lah-- k
pomaga osvojiti samo z neko retoricno
ocarljivostjo iziaza, poezijo izraza... Eno
takih bi.stvcnih vprasanj je vprasanje lepote
in unietnosti . . ., iz katerega izvirajo vse oce-n- e
in kriticne presoje. Kaj vam je lepo, kaj
umetnost? je vprasal, zavedajoc se, da so
za to priloznost ta vprasanja zastavljena sko-ra- j
bogoskrunsko - pa vendarle . . .
Vidmar: Ce bi hotel popolnoma stvarno
odgovonti, bi moral reci, da je zame lepa
vsaka stvar. ki je po neki moci ali volji
oblikovana tako, da se znacaj in narava te
volje mtenzivno zrcalita v oblikovanem
predmetu. Vzcmite kristal. Kristal je za
vakega cloveka zelo lep. Zakaj - sem se
sprasev.fi.1 Zaradi tega, ker so v formi kri-sta- la
zelo dolocno izrazeni molekularni od- -
Najvecja letosnja nova sola v Sloveniji
nosi snovi, za Litem gre. To sc piavi: n
molekularni odnosi v tei snovi so se z vso
nazornostjo upodobili v obliki, o kateri go-vorim- o.
To je osnova moje estetske misli.
In, seveda, ker je umetnost vsekakor in-tenziv- no
oblikovanje cesarkoli - bodisi be-se- d, ban' in crt ali muzike, itd. stejem
mcd poglavitne kategorije lepega zlasti
vsako umetnost, v kateri se dejansko zivo
in intenzivno zrcali narava tistega, ki jo
ustvarja. To c vsa moja estetika. Zelo pre-piost- a,
morda za mamkoga naivna, am-pak
ta estetika me je vendaile odila skozi
moje literarno kriticno dclo
Na vprasanje, kaj bi lahko rekel se o ncki
drugi premisi, ki se enako intenzivno prcple-t- a
skozi vse njegovo delo, namrec o zivljenju
in smrti, je Vidmar najprej navajal Gorkega,
ki pravi, da je zanj pomisel na smrt sra-mot- na
Prireditei , ki sta jo ob 90-ktn- ki Josipa
Vidmarja, organizirala % Cankarjcvcm
domu v Ljubljani predsedstvo SRS in RK
SZDL Slovenije, bila pa je 14. oktobra,
je imcla nekako dva dela: v prvem sta
slavljencu govorila predsednik RKSZDL
Franc Setinc in predsednik Zveze pisatc-Ije- v
Jugoslarije Ciril Zlobec, sroja mne-nj- a
pa so o novo izislih Vidmarjevih knji-ga- h
povedali tudi uredniki zalob - v
drugem pa je spregovoril Josip Vidmar
sam. Pravzaprav, bil je to dialog med
njim in dr. Matjazem Kmeclom, predsed-niko- m
republiskega komiteja za kulturo,
kije vodil oziroma povvioval pogovor na
tent srecanju.
Ce pa je tako, je rekel Vidmar, potem
je nasa usoda sramotna. Tega pa noCcm
priznati. Ni v mop naravi.du bi potem kar
kratko rekel: nic ni to. Ceprav - recimo.
kar sem ze veckrat govoril - mi je nekoc
iznenada Krleza rekel: Bilo bi pa vendarle
lwdo in tezko, ce bi imelo clovesko zivlje-nj- e
ravno tak smisel kakor snvsel zivijenja
amebe. Ker. tukaj sc sucejo poglavitmi
vprasanja nasega zivljetya. Zelo tezko je
meni, ki ne verjamem, ce smem tako gro-b- o
govoriti, ne v boga ne v hudica, атрак
samo v naravo in v to, kar sc v naravi
dogaja, govoriti o smislu clovcskega zivije-nja.
Jasno pa je, da imam globok obcutck
o tem, da nase znljcnje ni in ne more but
brez smisla. Da pa bi imelo tano tak smi-sel
kakor zivljenje amebe? To pa se zlasti
ne, kajti recimo veliko literarno delo je
vendarle nekaj drugcga kot pa zivljenje
amebe. Velika muzikalna tvorba, recimo
Becthovnove simfonije, ima nek svoj smi-sel;
jasno - kolikor vcmo - samo za this.
Kako je smiselna objckiivno, za naravne po-jav- e,
za naravne oziroma kozmicne procese?
Tega ne vemo. Toda to me tudi ne zanima.
Mene zanima to, kaj neka stvar pomeni za
nas.
Iz smisla in nesmisla' cioveskega zivijenja
se je nato pogovor usmeril k vprasanju o
smislu obstoja naroda. Kmecl jc spoinnil na
to, da se Vidmar z njim ukvarja ze do
— .
Л КгЛП1Ћ Г rutnrli nnvn lelrrirtn. rnlJn.'n l~t„ .1.1.. li__?n. _ ...
dolgo in da ta (nas) narod klice k samoza-vest- i,
samozaupanju . . ., zato bi bilo zani-miv- o
vcdeti, kaksno bi bilo njegovo naroci-l- o
Slovencem v zvezi z naso skupno zgodovi-no- ,
usodo, prihodnostjo? Kaj je smisel naSe-g- a
narodnega vztrajanja?
Vidmar je menil, da tudi v teh dneh, ko
izhaja ncmalo spisov, ki se ukvarjajo z njim
in govorijo o njem, v njih here, da je njego-vo
delo zelo povezano z usodo naroda, ki jo
skusa kakorkoli spremeniti ali sodelovati pn
nienem razvoju. Nato je rekel.
Ce pomislim, koliko glav m koliko ljudi
se pri nas ukvarja s tem problemom inten-zivno
in prizadeto, potem menim, da so
vprasanja v zvezi z naso narodnostjo, ute-melje- na
in popolnoma naravna. To m iz-mislje- na
stvar. To je stvar nasih obcutkov,
nasega natancnega custva o pravicnosti
ivljenja, o pravicnosti sveta. ki je mi, mi
falost, nikakor nismo bill in je se dunes
nismo dokoncno delezni. Ker je tako in
ker se neprcstano pojavljajo nova in nova
priporocila, naj Slovenci vendarle nehajo
biti to, kai so, se mi zdi, da se moramo si
res zavcdati svoje situacije in da moramo
energije, ki so te dni, prav zaradi tega
pisanja in razpravljanja, tako vidne, posve-tit- i
dcjanjcm, ne samo razpravljanjem m
govorjenjcm. In ce ze govorim o tej stvari,
moram omeniti nase rojake zunaj nase dr-zav- e,
ki dozivljajo zapostavljanje, poniza-nj- a
in krivice vsakrsne vrste. Moja misel
jc, da so tega nekoliko krivi tudi nasi toja-k- i
sami, ker so razcepljeni in ker se med
sabo borijo in si oporekajo in ker so po'a-bil- i
na veliko idejo Osvobodilne fronte, v
kateri se ni nihee spraseval - razen nekate-ri-b
ambicioznib ljudi - o tem, ali si krist-ia- n,
ali si svobodomislec ali kaj tretjega.
Vsi smo se sprasevali samo o tem, kdo je
pnpravljen zrtvovati se za stvar in dati za-nj- o
tudi svoje zivljenje. Ta ideologija bi
morula prcvzcli nase rojake onk'aj nasih
meja; na ta nacin, se mi zdi, bi lahko izpol-ni- li
poglavitno nalogo Osvobodilne fronte,
to je - osvoboditev slovenskega naroda tu-di
v najhujsjih in najtezjih situacijah. Zara-di
tega jc eno od mojih gesel: vrnimo se k
pravi Osvobodilni fronti! Mi Slovenci to
moramo storiti, in po mojem mnenju tudi
nasi zamejski rojaki. ce hocejo obstajati.
Dr. Kmecl je s tem zelel skleniti prireditev,
rekoc se, da je bil to ne samo vas praznik,
ampak tudi praznik nase slovenske kriticne
samozavesti in samozaupanja. . . Tako se je
vas intimni praznik razsiril v skorajda slo-venske
narodne okvire. Vidmar je pripom-ni- l.
da ga med obhajanjem njegove devctdc-setletnic- e
nocoj navdajajo neke posebne
misli, in nato koncal:
Poznal sem Cankarja, poznal sem Zupan-cic- a,
vcdel sem za zgodbe nasih velikih
moz, kaktsni so bili Preseren, Levstik idr.
In si pravim po tihem, kar bom zdaj pove-da- l
naglas: pomisli, ali si res vreden take
pozornosti, kakrsne noben izmed teh nasih
velikih moz ni dozivel. Cankar je dozivel
neko priznanje na pogrcbu. Zupancic je v
nasem gibanju dozivel velika priznanja,
ampak ne take pozornosti, kot jo nocoj
uzivam jaz. In kaj sem jaz v primerjavi z
Zupanciccm? To je vse. Hvala.
~~ i Ann ' ju, " i лл V лГ ' w . . " : . '"" M ""J" ulu vicKuuicnnisKc m KovmsKoprcaelovalnc usmcritve v kateri ie птчтп
v Kranju w podiug,h slovcnshh kraph tor drugih podjetij clektrotehnicne in kovinsko-prcdelovaln- e dcjavnoTmZi nasTedX bodo
Po novice o dogodkih med Slovenci v Ka-na- di
bomo kmalu morali v Slovenijo: Tako
smo iz mariborskega "Vecera" te dni zve-del- i, da je v kanadskem Drummondvillu,
na svetovnem folklornem festivalu, poleti
gostovala 45-clank- sa skupina plesalcev
kuda Student iz Maribora in pozela velik
uspeh. Porocevalec Uros Mencinger pise,
da so se kanadskim gostiteljem nadvse
priljubili plesi iz Jugoslavije, z njimi. pa
veselost, odprtost in dobrovoljnost mari-borski- h
folkloristov. Skupina je gostovala
tudi v Montrealu in Ottawi. Ob slovesu jim
je sporocil Robert Brown, v imenu kanad-ski- h prirediteljev festivala; "Ob vasih na-stop- ih
smo se veliko naucili o vasi drzavi
in nikogar ni, ki si ne zeli obiska pri vas.
Vedno boste v nasih sreih, kajti zelo smo
vas vzljubili. Ljudje Drummondvilla lju-bij- o
Jugoslavijo!"
Zadnji teden v oktobru so v Mariboru
slavnostno odprli jubilejno jubilejno, 20.
srecanjeslovenskihgledalisc(zgostiiz Ju-goslavije
in tujine), ki ga poznamo pod
imenom Borstnikovo srecanje. Visokega
zivljenjskega jubilanta Josipa Vidmarja
so razglasili za castnega predsednika.
+
Na Trzaskem in v vsej Furlaniji-Julijsk- i
krajini je enostranska odlocitev franco-sk- e
multinacionalke Total izzvala val
ogorcenja in protestov. Gre za to, da bo
najvecji obrat v trzaski industrijski coni,
rafinerija Aquila, postala prvega januarja
1986 le obalno skladisce bencina, v kate-re- m bo mogoce dela za 50 ljudi, 500 delav-ce- v rafinerije pa se bo znaslo v predca-sne- m pokoju ali na cesti. Likvidacija rafi-nerije
bo posredno prizadela se kakih ti-s- oc ljudi v miljski obcini in drugod po Tr-zaskem.
Ta vest je vnovic opozorila na
kruto resnicnost: na ranljivost in sibkost
gospodarstva trzaske pokrajine, zlasti in-dustri- je, ki je v hudi krizi in nikakor ne
more ujeti koraka z veliko bolj uspesno in
prodorno industrijo v drugih treh pokraji-na- h dezele (videmsko, pordenonsko in
tudi gorisko). Po zadnjih podatkih so sko-ra- j
vsa velika podjetja na Trzaskem mo- rale zmanjsati proizvodnjo.
Visje sodisce v Novem Sadu je s svojo
odlocbo prepovedalo knjigo dr. Bele Tele-kij- a
z naslovom "Becej v zgodovinskem
vrtincu", ki jo je izdal rimskokatolski zup-nijs- ki urad v Beceju, in sicer zaradi avtor-jevi- h navedb v poglavju Becej v drugi sve-tov- ni vojni. Sodisde je menilo.da tako
tekst kot objavljene fotografije, spodbu-jaj- o versko in narodno sovrastvo.
Beltinska folklorna skupina je ze druga
v Sloveniji, ki je prejela "evropsko na-gra- do
za ljudsko umetnost". Nagrado da-lj- e sklad F.V.S., ki ga je leta 1931 ustanovil
znani hamburski mecen dr. Alfred Toep-fe- r. Beltinska folklorna skupina si je to
nagrado letos zasluzila dolgoletnim de-lo- m (bliza se svojemu petdesetemu jubile-ju)- ,
hkrati pa ima v okviru svojega poslan-stv- a
(ohranjanje in prenasanje izrocila
svojega kraja) lepe uspehe doma in in na
tujem. Skupino vodi danes Boris Zalig.
Zarko Petan;
AFORIZMI
Nekateri delajo iz muhe slona, drugi imajo svoje
muhe in hodijo v lov na slone.
x x x
Nasi voditelji si gotovo zasluzijo boljse ljudstvo.
X X X
Nase zdravstvo je za zdrave.
X X X
Sem za to, da se proti knjigi borim s knjigo, ob po-goj- u,
seveda, da mi izdate knjigo.
X X X
Ce bo slo tako naprej, bomo prej prisli v prakomu-nize- m
kot v komunizem.