Nase Novine, March 14, 1985

              slovenske 3b r a 1 C G
a:
ЖЈЖ, DOMOVINA, SI?
I(.ll,sko .111)1' )1 III Г-и- Л k.lllTlll M
s.im udeloen ) marsikda) pu f;ui
onostranskuni aklpirki Zato м ne
(lomi.sl)am. da so moa opaan)a
objekliv ii.i in м lie pi cds!.i ljain d.i
bo kdo njimi pnpolnoma sodas. d
Vendarle ini папим .i am sna ule
danja posredo all
Zo prvo )oono desotletje 1'rstu
mo je propnoalo da mi )esaideina
normnlnost Frstu nmogooila gled.i
nja in ikiiMijo ki jili velik kos pu
ojne omigrnciio ni iniol 'a to som
ad el Zdruemh drzavah. kjer i nn
cxl lota Ш5Г Го dwh lotih Плапи
skoga dola m i lieni.i so oiiski n.i
selbim "leelandii som iel ves
ias do danes ion slo niskih uasel
bin m jih ato U' opaujen. rv i .is
od mojoga pnhoda druono drae
pa -- dr.ujoni stiko po pismih in dokai
rodkih obiskih s slownskimi iobrn
.onci Amenki. to je Zdruemh dra
ah Kanadi m Argentim. kakor tudi
stike szamejskimi, poschno trnskimi
pnjatolji
Po ec let i h prego arjanja m spod
bujanja. .som koneno lotos spomladi
prebil tri todno v Huonos Airosu
Imena in kraji. o katonh .som procoj
vodol, so mo zajoli m mi omogocili,
da som dozivljal svet, ki som ga dosloj
poznal le po torn, kar jo bilo o njem
napisano. Obisk, cetudi prokratck,
me je vendarle prisilil, da som svoja
gledanja. ki so doslej slonela pred-vse- m
na severno ameriskih izku-snja- h, spremenil in vanja zajel tudi
takoimenovano 'argentinsko real-nost- '.
Kljub krajevnim razlikam, se v
zdomski Sloveniji prepletajo iste niti
in isti procesi, ceprav se ljudje, ki so
vanje vpleteni, marsikdaj ne zaveda-jo- ,
da je vsakodnevno dozivljanje le
droben izsek v nezadrznem procesu
druzbenega presnavljanja.
V maticni Sloveniji, za mejo in po
svetu resujemo vprasanja sodobnega
slovenstva. Razpravljamo o vsebini in
obliki tega slovenstva, o temeljih in
potrebah, o zgodovinskih pogojeno-sti- h
in bodocih perspektivah. Le
redko govorimo o nosilcih slovenstva.
Dokler so bili nosilci slovenstva ve-za- ni
na slovensko jezikovno ozemlje,
na zgodovinski in kulturni prostor, v
katerem so ustvarjali, sta se preple-tal- i
dve veji soudelezencev: ustvar-jalc-i
in pospesevalci slovenskega kul-turneg- a
zivljenja, ki so bili sloven-skega
rodu, ter tujerodni ustvarjalci,
ki so v slovenskem kulturnem in teri-tonalne- m okviru nasli svoj novi dom.
Slovensko kulturno obcestvo je v pre-teklos- ti
obogatelo s kulturnimi us-tvarjalci
neslovenskega rodu. Manj
pozornosti smo posvecali kulturnim
ustvarjalcem slovenskega rodu, ki so
odsli zdoma in se vkljucili v sirsi svet
ter so bili za slovensko kulturno us-tvarjaln- ost
izgubljeni. Marsikdaj
brez osebne krivde.
Odlocujoca vloga slovenskega pro-stor- a
in ljudi v njem je postala manj
definitivna z zacetki mnozicnega izse-ljevanj- a
ob koncu prejsnjega stoletja.
Proces izseljavanja je v nekaj dose-tletji- h
razprsil po svetu cetrt milijona
slovenskih ljudi, ki so zunaj nasli za-poslit- ev
in moznost prezivljanja,
manj moznosti pa je bilo za nadalje-vanj- e
slovenskega kulturnega zivlje-nja.
Zato je vprasanje: Kje, domovina
si? mnogo ve£ kot retoricen vzkhk, na
katerega naj bi bil odgovor vsakomur
jasen. Domovina, prostor s sloven-ski- m
zivljenjem, ne le z ljudmi slo-venskega
pokoljenja; domovina kot
realna vrednota in ne le kot vabljiva
iluzija. Ljudje slovenskih dezel so sli
v svet in tarn ostali. Ne nameravam
razpravljati na tern mestu, kako so sli,
zakaj so odSli, niti ne, kako so se vziv-Ija- li
v novem svetu in kako so delno
ali popolnoma nadomestili staro do-movi- no
z novo. Omejil se bom na trdi-te- v,
da ta tretja, zdomska Slovenija,
obslaja m m, da iiokaj pomem, tot
si bom drn.l nakaati. kaksna jo
njona bodoenost
[Yot)a S!oonia Sloenia v sotu
le rapota preko segn sota Zaradi
radrobljenost i in dolno pow.anost i
)o danos stiski Toa slovenMva
domstwi in aradi locitvo od toga,
karonacuiomo kot domovmo. ampak
naponli. ki so potrobni. da promo
stimo tontonalno in tudi rastoco r;i
Mivno odtnakn]onost Danasnja stiska
io It- - dolno reultal unanjih okolis
fin it. id katorinn posamoniki nisku
pmo niniaio inoci dokajsnji mm o
d.inasn)' s(an)o roultat delauiosti
in nodolav nost i soudeloenee so
onskoga kulturnoga procosa Kor
gh-dam- o na slovonstvo kot na kultur
no prvino. a katoro jo nujna torito
nalna pogojenost. namroc slovonski
soi slovensko oomljo s slovon.sknni
ljudi. so ato pogosto omejujenio pn
o)om rapravljanju na Slovenijo
administrativnih mojah in na sloven
sko amejstvo tor si umisljamo. da so
podobni kosi slovenskega sveta tudi
druzoni obstojom slovenskih omi-grantski- h
skupnosti po svetu. Terito-nalnos- t
slovenskih emigrantskih sku-pi- n
jo v svetu danes redkost. Tudi
tarn, kjor so bilo slovenske naselbine
ustvarjene po nacrtu za sosescine:
Lanus v Buenos Airesu, St. Clair v
Clevelandu, naselbina v Jolietu pri
Chicagu, danes ni mogoce govoriti o
strnjenem slovenskem svetu, kjer bi
slovensko lice tudi na zunaj doku-mentiral- o
svojo prisotnost.
Slovenski svet dalec od maticne
Slovenije ne obstaja torej v terito-rialn- i
sklenjenosti, ampak zivi v med-sebojni- h
stikih med slovensko delu-jo£i- mi
ljudmi. Prav zato je nujnost
vezi za obstoj slovenstva v svetu tako
pomembna. Sodobne tehnicne na-pra- ve
nam omogocajo ustvarjati in
ohranjati stike preko meja teritorial-ni- h
sosescin. V danaSnjem svetu je
osamljenost cloveka definirana po
pomanjkanju stikov in ne vec po teri-torial- ni
odmaknjenosti. Tudi v mno-zic- i
si lahko osamljen medtem ko si
Izbrana pesem
Ureja Janez Menart
Humbert Pribac
Mo] Bog in Bog
vsf7 lzgubljenih
sumenju tvsr tega sveta,
dobro s htonl,
ki si dal vsakemu domovmo.
Vedc! si,
da ni srece
v neprestanem tavanju
x? dezelah, kjer se kadi
гагрокапа gruda
izpod krvavih stopal.
Dcbla smo i.koreninjena,
v nalivih in viharjih
razbolele duse
na tej tuji ?cmlji,
ki je kruta
se a svojc ljudi.
Kjc so cjaljna. hladna morja
kostanjev in smrek,
Hjdovih Ich in zitnih polj
in stopnisda Vinogradov
pod domado vasjo?
Da bi imel preko njiv in ccst,
vok domaee besedc, , nedcljski zvon,
dober pogled --
da bi jih imel,
pa ceprav a agodeno lino,
namesto te divje, sprosdene svobodc
brez dobrote v Moves'kih oieh.
17 pesniike zbire
Bronasti (olkaf
(prvc slovenske knjige, "Knjlievni listi", tiskanc v Avstrahji)
Melbourne, 1962 Ljubljana
(Prebranona "Dragi84"
na Opdinahpri Trstu)
oddalien lahko tosno povean Samo
tai lahko pise, rokopis potujo preko
pol sveta. ko doso.o bravco all poslu-salce- ,
v.postavi stik in podoro nekda-ii- o samoto O torn som ,o nekajkrat
га.pravljal. ponavljam ato, kor me
v.noinirja, kako yaradi nozadostno
povozanosti slovensko vrednote,
predvsom dolavnost slovenskih ljudi,
marsikje pe.sa in izginja hitreje, kot
bi bilo to po naravnom procesu odmi-ranj- a
pricakovati
Slovene i so sli po svetu iz razlicnih
ra.logov in jo zato njihov odnos do
slovenstva razlicon Tisti, ki so odsli
m nokako zaprli vrata za seboj, so
protrgali stik s slovenskim svetom in
tudi v omigraciji odklanjajo stike z
sem. kar nosi slovonski pecat, vsi ti-sti
so so sami odpisali in jim je voz
na svet, ki soga zapustih, lev napotje
Zal jo takih slovenskih ljudi po svetu
procoj. Njihove sledove najdes v ar-hivsk- ih dokumentih. rojstni kraj jih
ldaja, spremenjonega imona marsik-daj
no spoznas
Najvecji del slovenskih lzseljencev
v svetu je sel tja za kruhom. Zato je
njihovo gledanje na staro domovino
pogojeno po moznostih zaposlitve in
zasluzka. Slovenstvo je ostalo zanje
kulturna oznaka, ki so jo prinesli se-boj,
a jo odlozijo, ko ni vec potrebna.
Marsikdaj ostaja koristna,ker si s po-moe- jo starih vezi najdejo pot in oporo
v novem svetu: preko znancev izves
za moznost zaposlitve, v slovenski
cerkvi srecaS domade ljudi, v sloven-ski
gostilni prideS do zgancev in
kranjskih klobas, morda tudi do har-moni- ke
in slovenske popevke. Kul-turn- e
potrebe redko sezejo preko ci-talnis- ke zanesenosti in krajinske do-matno- sti.
V drugem rodu slovenske
prvine zamirajo in marsikdaj zamre-jo- ,
skopi spomini iz pripovedovanja
straSev se zmalicijo v nespoznavne
podobe.
(Gary Velikanje me je pred leti
vpragal, ce sem tudi jaz Avstrijec, kot
je bil njegov prastari oce. Kasnej
je ugibal, co ni po rodu Hrvat, ker je
med dokumenti naSel v glagolici pi-sa- no
maSno knjigo. Ko me je pred ne-kaj
meseci spet obiskal, je prinesel
seboj dokumente in sva razvozljala,
odkod izhaja njegov rod. Johan Veli-kanje,
rojen v Spodnji Idriji, je kon-6a- l
gimnazijo v Novem mestu, bogo-slovj- e
v Kopru, od§el v New Ulm v
Minnesoto leta 1861, pustil duhovni-Sk- o
sluzbo, opustil tudi redne stike
z domom. Njegovi potomci zivijo zdaj
v Minnesoti in v Yakimi v drzavi Was-hington.
0 zavestnem in zavednem
slovenstvu v cetrti in peti generaciji
ni vec. govoriti; Gary je bil vesel, da
sem mu odkril slovenske korenine).
Dokaj obsezna je mnozica izseljen-ce- v
in njihovih potomcev, ki so sicer
sestavni del druzbe v novem svetu,
vendar ohranjajo trdno zavest sloven-skega
izvora in so soudelezenci slo-venskega
kulturnega obSestva. Ta
skupina je najbogatejsi potencial za
ohranjanje slovenskih prvin v svetu
in ta skupina je tista, ki bi s trdnejSo
naslonitvijo na domado in zamejsko
slovensko skupnost tema skupnosti
najve£ pripomogla. Kljub ideoloSki
deljenosti, zaradi katere posame-znik- i
in skupine malo vedo drug za
drugega, je ta zivi del slovenske dru-zbe
pomemben, 6etudi je Stevil£no
neznaten.
Posebnaslovenska skupnost v svetu
so "zacasni" izseljenci. Ceprav nji-hov- a
"za£asnost" marsikje prehaja v
stalnost, jim ostaja miselnost zaca-snost- i,
kreevito se drzijo jugoslovan-ski- h
potnih listov in "premozenj"
doma in je zanje pojem slovenske
skupnosti vezan na organizirano slo-vensko
druzbo v maticmi Sloveniji. V
zadnjih nekaj letih je dokaj sloven-skih
ljudi iz te mnozice preletelo
ocean in jih je najti v Kanadi in Zdru- -
Januar 17, 1985, NASE NOVINE —S
NaS rojak dr. Jo?e Velikonja, profesor
na Washingtonski univerzi v Seattlu, ZDA,
je povedal v svojem eseju — predavanju
stvan, o katerih sem mnenja, da bi jih mo-ral
promisliti vsak misleci Slovenec v se-ver- ni
in juini Ameriki, v zamejstvu, doma,
v maticni Sloveniji, in Se kje, kjer zivi na£
rod V njegovih sporocdih je zbrana ana-lr.- a
danaAnjega kulturnega polozaja vsch
Slovencev po svetu, obenem s pogledom v
jutrisnji dan, vse skupaj pa vezejo avtor-jev- a dobronamernost in znanstvena umer-jeno- st
pa goreca ljubezen do slovenstva
in domovine, ki je "lahko edino tam, kjer
more biti Slovenija, zemlja slovenskih
ljudi, slovenske kulture, slovenske ustvar-jalnos- ti
v maticni Sloveniji in v obrobnih
pokrajinah."Tukajsnjaobjavajeprvaizza
meja ZDA in bo izSla v nekaj nadaljeva-nji- h
Bcsedilo dr Velikonje bo tiskano v
celoti, kakor je bilo napisano oz. prebrano
poleti na Primorskemjnbrezkomentarja.
NaSe morebitne pripombe naj izidejo sele
))o .akljuoku celotne objave na tern mestu
Dr Vebkonji se najlepSe zahvaljujem za
avtonacijo natisa na tej slovenski strani.
— Ivan DOLENC
zenih drzavah, vendar obidaino ni-ma- jo
in ne iScejo stikov z ustaljenimi
slovenskimi skupnostmi
Slovenci v Argentini gledajo na
emigracijo precej drugace, kot je vi-dev- ajo soudelezenci v Severni Ame-riki,
cetudi so podvrzeni podobnim
procesom spreminjanja in vzivljanja.
Argentinska slovenska skupnost vi-de- va
v sami emigraciji posebno po-slanst- vo:
programaticno ohranjanje
kulturnih in politi6nih prvin, ki v ma-ticni
Sloveniji nimajo polne prosto-st- i.
Iz pisanja in razgovorov je mogo£e
ujeti, da programatidnost sloni na
umiSljeni kontinuiteti netesa, neke
Slovenije in nekega slovenstva, ki ga
je v resnici cas odpihnil in katerega
dejanskost je danes zgodovinska. Do-kaj
truda me je stalo, da sem ob svo-jem
obisku v Buenos Airesu vzporedil
svoje spomine in svoja gledanja z gle-dan- ji, kisezdijoizseljencemv Argen-tini
ziva, za katera vem, da so bila ziva
gledanja Stevilnih ljudi pred 40 leti.
Odmaknjenost od sveta, ne le od slo-venske
kulturne skupnosti, sprozi to,
da se zatekajo v spomine, idealistiCna
gledanja, ki v casovni odmaknjenosti
postajajo del sodobne realnosti, dra-goce- na
svetinja, ki ji pomembnost
daje vera in ne dejanska vrednost.
Kljub temu, da je tudi novi rod v Ar-gentini
danes star ze vec kot trideset
let, je zunanji znacaj tamkajSnje emi-graci- je
zatfasen — dokler se razmere
doma ne spremenijo.
V Zdruzenih drzavah, kamor je bila
namenjena masovna emigracija ob
koncu prejSnjega stoletja, je Sele
prva svetovna vojna pripomogla, da
je emigracija previa iz zadasnosti v
stalnost. Kajti vse dotlej so slovenski
izseljenci hodilivAmeriko"za6asno"
na delo. Z za£etkom vojne in zaradi
avstrijskih domovinskih obveznosti
so bili prisiljeni svojo zacasnost spre-meni- ti
v stalno izseljenstvo. Ker se
niso odzvali vpoklicu avstrijske mobi-lizacij- e,
so postali dezerterji in jim
je bil zato povratek domov zaprt. Za-radi
razbitja Avstrije to po letu 1918.
ni ргШо vpoStev, vendar Stiri leta
prej tega ni bilo mogoce predvideva-ti- .
(Dalje prihodnjit)
Iz sedanjosti ne moremo
bezati v preteklost, marvei
rmerai samo v prihodnost.
George Orwell,
angleSki pisatelj
Epigram
DOKTORJU "ZGODOVINE" IZ TORONTA
"Zgodovino zbiram", vaino pravi;
spravlja pa nepismeno na kup
nesnago le iz lastne glave
in z njo zavistno maze
rojakov nasih pismeno besedo.
Ivan Dolenc, Kanada