Nase Novine, February 16, 1983

              Za slovenske bralce
Celovec — Umetniska gajba slo-venske- ga studenta umetnosti Rudija
Benetika iz Podjune pri Globasnici
je prejela na Dunaju, ob otvoritvi
razstave v Afro-azijske- m institutu,
prvo nagrado (15'. 000 silingov). Raz-stav- a
je bila posvecena Upanju — iz
vidika svetovnih religij in ateizma —
in na razpis se je odzvalo 300
umetnikov iz vseh koncev sveta,
med drugim tudi svetovno znana
umetnika Japonec Akira Watanabe
in Kitajka Elma Choung. Strokovna
zirija, ki so jo sestavljali profesorji
likovne akademije, univerza za upo-dabljajo- co umetnost in hise umet-nikov
na Dunaju ter direktorja dveh
avstrijskih galerij, je izmed 600
oddanih del izbrala okoli 50 urn
etnin za razstavo v Afro-azijske- m institutu, delo koroskega Slovenca
pa soglasno izbrala kot najboljse.
Drugo in tretjo nagrado sta prejela
grafik Herbert Roithner in slikar
Ernest Friedrich. Pri otvoritvi razsta-ve
in pri podelitvi nagrad so bili
navzoci najvisji avstrijski predstav-nik- i
katoliske crkve, s kardinalom
Koenigom na celu.
Benetikova "Mirovna gajba" —
"Peace Box II" - je umetnikovo
simbolicno darilo Tretjemu svetu.
Odlikuje se po svoji preprostosti,
kot je to izrazil pomozni skof
Wagner iz Linza z besedami: "Vemo,
kako mocno je predvsem mladina
povezana z zeljo po preprostem
zivljenju in preprostem ravnanju, v
tern pa je zajeto tudi mnogo
upanja..."
Benetik stremi za tern, da noben
Pcmozni Wagner cestifa Desno: „Peace ki je zve-zan- a vscbuje mnogo
Med "Nobelovci", ki jih izdaja Cankarjeva
zalozba v Ljubljani, je ze nekaj mesecev tudi
"Telicek in hrast" Solzenicina. O tej
knjigi dokumentov o pisateljevi literaturi v
6asu in prostoru je za "Knjizevne liste"
JozeSnoj tudi naslednje: "Pomenlji-vejSeg- a
in sporocilnejSega, bolj pretresljive-g- a
in bolj tragiiinega pripovedovanja o
rojstvu in zivljenjski usodi kakega pisatelje-vanj- a
mimo "Telickovega"... ne bi naSli v
nobenem Se tako izmiSljenem napetem
romanu!"
V MeziSki dolini se bodo Se do konca
meseca vrstile svefiane prireditve ob 90-let-ni- ci
rojstva Prezihovega Voranca. Pri zalozbi
Borec je ob tej priloznosti izSel Preiihov
album, delo profesorja Toneta Susnika.
KulturnoumetniSko druStvo, ki nosi
Preiihov Voranc Ravne, pa bo pripravilo za
sklep letosnjih proslav dramatizacijo pisate-Ijeveg- a
dela "Samorastmki".
Slovenska in avstrijska televizija skupno
snemata nadaljevanko z delovnim naslovom
"Julius". To bo filmska serija o dr. Juhusu
Kugyfu, cloveku, ki je pustil v nasih
Julihskih Alpah in svojo zasvojenost z
gorami, naravno in cloveSko solidarnostjo v
skalah ze himmcno razglasil po svetu v
nekaj svojih knjigah. Scenanstov — Zeljka
Kozinca in Hellmuta Andicsa — ni toliko
NAGRADA
EGA SLOVENCA
clovek na svetu ne bi trpel in je
namesto vojaske sluzbe delal v
civilni sluzbi. Za svojoj gajbo miru je
zavestno uporabil materijal, ki
drugi vrzejo v odpad. Pet strani tega
svojega umetniskega zabojka iz
lesenih letev je harmonicno poslikal
z zivalmi, drevjem, sadjem, stvarmi
in ljudmi, posebno pozornost pa je
posvetil obrazom zivali in ljudi, ki
vsi nekaj pricakujejo in so odprti za
okolico okrog sebe. V obrazih,
upodobljenih na otrosko stiliziran
nacin, se zrcali upanje, upanje, da
bomo vsi skupaj preziveli in tudi
premagali ta nas danasnji cas strahu
in negotovosti, ki so nam ga
sfabricirali brezsrcni vojaski gene-ra- li
na vseh stiane sveta.
"Slovenski vestnik" pise ob tern
kulturnem prazniku za koroske Slo-venc- e:
"Prva nagrada na tej medna-rod- ni
razstavi za Rudija Beneti-ka...
prav gotovo doslej najvisje
priznanje njegovi ustvarjalnosti.
Benetik, ki se je na drugih razstavah
ukvarjal s sodobnimi vprasanji — z
nevamostjo mamil, s prepreceva-nje- m
jedrske vojne — s svojimi deli
tudi naznanja, da se razvija med
koroskimi Slovenci skupina ljudi, ki
vsebini in kakovosti — nena-zadn- je
tudi po izvirnosti —
dohaja sodobne tokove casa. Mla-dem- u
umetniku zelimo, da bi tudi na
Koroskem sreceval toliko razumeva-nj- a
kot smo ga zaznali... na Du-naju".
(Priredlll.DOLENC
Kanada)
skof Rudiju Benefiku. box II",
s „podvezenco", upanja.
A.I.
napisal
ime
srce
kar
ga
je
po
pa
zanimal Kugy — planinec kot Kugy —
clovek, moz Sirokih obzorij, ki je bil izrazit
slovenski domoljub (slovenska kri, vzgojena
v nemSki kulturi, oblikovana konec prejSnje-g- a
stoletja v trgovskem Trstu), clovek z
morda na videz nedramaticno zivljenjsko
potjo, na kateri pa je vendarle moral
sprejemati nepridakovane odlocitve. Prav te
paga kazejo kot poStenjaka, vzviSenega nad
krvavimi nacionalnimi razprtijami in dloveka,
cigar lik, hotenja in prepricanja so bili
neverjetno sodobni... Nadaljevanko v treh
delih bo gledal ves nemsko govoreci svet
Evrope pa tudi Italijani. Razen stirih (med
njimi glavnega), so vsi igralci iz slovenskih
gledaliSfi.
V Beogradu so podpisali nacrt o sodelo-vanj- u
Zdruzenja kitajskih pisateljev in Zveze
pisateljev Jugoslavije za obdobje od 1983.
do 1985. leta. Predvidena je izmenjava Stirih
delegacij kot tudi sodelovanje pisateljev
obeh dezel, na raznih mednarodnih sreca-nji- h
in manifestacijah.
'ojnu je tako strasna, gro-uvit- a
MVcir, (Li nima nibce, se
n.nrn.'ii p? KnstJAn, pravicc,
da prevAime na.se odgovor-no- st
in jo zacne. 6
TOLSTOJ
Smejati se razumnim lju-Jc- m
jc privilege norcc.
LA BRVYERE
tiiittt)ttiittttttftti
1 ' ' it t r t i t I I
Na Japonskem izSel
prirodnik slovenskega
jezika
V Tokiu je izSel konec poletja prirocnik
slovenskega jezika, ki ga je izdala znana
univerzitetna zalozniSka hlSa Dajkagu Soren.
Knjiga, ki sta jo pripravila japonska slavista
HiroSi Jamasaki in Kazuo Tanaka s pomocjo
Aleksander Kraigher, sodi v serijo prirocni-ko- v
jugoslovanskih jezikov, ki so v preteklih
dveh letih izSli pri tej japonski zalofbi. V tej
seriji so ze izSli prirocnik srbsko-hrvatskeg- a
jezika s slovnico, slovar s 1 500 srbsko-hrvat-ski- h
besed, priroinik makedonskega jezika s
slovnico, slovar 1500 makedonskih besed in
sedaj prirocnik slovenskega jezika s slov-nico.
V pripravi je Se slovar, obsegajoc 1500
slovenskih besed, s timer bo ta serija, za
katero je na Japonskem vehko zammanja,
kompletna.
(TANJUG)
NAJNOVEJg
V Mostu ob Soci so ob stoletnici rojstva
slovenskega pisatelja Ivana Preglja (1883-196- 0)
odkrili spomenik, ki ga je izdelal
akademski kipar Negovan Nemec, odkril pa
pisatelj Danilo Lokar. Slovenske zalozbe so
obelezile Pregljevo stoletnico s ponatisi
njegovih knjig: pri TrzaSkem tisku so izSM
"Tolminci", pri Lipi in Zalozbi Obzorja
bibliofilska izdaja "Plebanusa Joannesa",
pri Mladinski knjigi novele "Thabiti Kumi",
za Cankarjevo zalozbo pa je napisala
pisateljeva hii Bazilija Pregelj spomine z
naslovom "Moj обе". IzSlo je tudi delo
Marjana Dolgana o kompoziciji Pregljevega
pripovedniStva.
Na mednarodnem poletnem festivalu v
Ljubljani je skupno 46 predstav obiskalo v
povprefiju okrog 400 gledalcev. Med gleda-liSki- mi
predstavami sta najvec pozornosti
pritegnili prva izvedba himnifine drame Ivana
Mraka "Beg iz pekla" in "Strategije za dve
goleni" Eaymonda Cousseja. Precej pozor-nosti
je zbudilo tudi gostovanje Slovenskega
prosvetnega druStva iz Zelezne Kaple z
Zupanciievo "Veroniko DeseniSko".
V Celovcu so odprli slovenski dijaSki dom
za vse Slovence. Otvoritev je bila dogodek,
kakrSen se pripeti le vsakih sto let, pravijo
naSi rojaki na KoroSkem. Dom se uradno
imenuje Mladinski dom in je zgrajen v
neposredni bhzim slovenske gimnazije.
Opravljal bo vse tiste funkcije, ki jih
slovensko Solsko drustvo v skladu s
statutom opravlja: vzgojnoizobrazevalno de-lo,
predSkolska dejavnost, Solsko podrocje,
izobrazevanje odraslih V njem so prostori za
198 dijakov in vajencev, vrtec za 30 otrok, v
vecnamenskem delu dvorana za Sportne in
kulturne potrebe in Studijska knjiznica. Ob
'otvoritvi doma je provedal Franc Einspiler,
predsednik slovenskega Solskega drus'tva:
"Dom je namenjen slovenski mladini, odprt
je za vse ucence, ne glede na politicno
usmeritev, in tudi za vsa druStva in
organizacije, za Sportne in kulturne potrebe.
Ce bo prostor in zanimanje, bomo spreje-ma- li
vanj tudi nemSko govoreco mladino".
V galeriji trzaSke knjigarne so Slovenci
pocastili 85-letni- co slikarja Avgusta Cerni-goj- a
z retrospektivno razstavo. Prireditelji so
izdali prospekt s temeljnimi podatki o
umetnikovem zivljenju in delu v slovenskem
in italijanskem jeziku.
Otrosko gorje je majhno.
A majhen je tudi otrok in
taksna je tudi njegova vzdrz-Ijivos- t,
njegovo vidno polje,
njegova zivcna obtutljivost
pa bolj izostrena od naie.
Bridkost je zelo relativna; za-lo- st
bi morali ocenjevati sora-zme- mo
z zalovakem; urez je
za nekoga prav tako bolec
kot amputacija za drugega.
THOMPSON
Politik ima ravno prav do-b- er
spomin, ce zna lociti, kaj
je treba pozabiti, cesa pa se
spomniti.
MORLEY
O, svoboda, svoboda. Koli-ko
zocinov jc storjenih v ivo-je- m
imcnu!
MADAME ROLAND
Pofrpe7vost je najboljse
zdravilo za vsakrinc skrbi.
PLAUT
December 7, 1983, NASE NOVINE --9
CANKARJEVA KLETEV
Predsednik DruStva slovenskih pisateljev
Tone Partljifi se je oglasil v javni razpravi o
"jedrih" v ljubljanskih "Knjiievnih listih" in
pridal med drugim Se tole misel:
"Pisateljem раб ne more biti vseeno, kako
in kaj se predava v naSih prepogosto
reformiranih Solah o narodovi literaturi in
jeziku. O vstopu slovenskega naroda, jezika
in literature v novo skupnost jugoslovanskih
narodov je ze 1913 v svojem predavanju
Slovenci in Jugoslovani rekel Ivan Cankar:
"Najbolj gnusni, res gnusni! — pa se mi zde
tisti ljude, ki cisto brez vzroka in brez
povoda spravljajo v zvezo s politicnim
jugoslovanskim vpraSanjem Se slovenski
jezik. Kar ponujajo ga, kar mecejo ga cez
mejo, Se ne vpraSajo, kdo bi ve6 zanj dal..."
Preprican sem, da clanovi komisije "med-republiSko- —
pokrajinske delovne skupine za
jezikovno-umetniSk- o podrodje" ne ponujalo
naSega jezika in literature, vendar je duh
gradiv, ki nam tako ali druqaCe prihajajo v
roke, prav takSen, kot ga je opisal Zlobec, ne
glede na to, ali je prezrl (kar bi bilo res
cudno) posebej nedotakljiv "nacionalni"
program ah ne. Tudi razmerje med "fifty-fifty- "
med nacionalnim programom in
skupnimi jedn je za SLovence "gnusno"
razmerje, ceravno nihce ne dvomi, da morajo
tudi naSi otroci in dijaki poznati Krlezo,
Andrida, Cosica oziroma, Gundulica, Drii-d- a,
Sterijo, NjegoSa, Vuka itd. Toda ne na
raCun slovenskega jezika in slovenske
literature. To pa morajo slovenski clani
komisije pri "barantanju" — kdo ja in kdo
ne, koliko ja in koliko ne, svojim partnerjem
za "pogajalsko" in "delovno" mizo jasno
povedati, da jih ne zadene Cankarjeva
kletev..."
PRIMERJAVA
ZGOSPODARSTVOM...
Matjaz Kmecl je v intervjuju za "Vecer"
ponudil tudi naslednjo primerjavo na габип
"skupnih jugoslovanskih jeder" v kulturi:
"Kaj bi se neki zgodilo, ce bi tudi
gospodarstvu dolocili, naj na primer repub-lik- e
in pokrajine prispevajo v skupno
jugoslovansko porabo delez, ki bi bil
odmerjen po glavi njenega prebivalstva?
Najbrz bi to pomenilo usoden egoizem
razvitih in zaCetek konca avnojske ideje in
stvarnosti. Toda prav nic drugaie ni z
drugimi podobnimi 'kljuci', recimo Solskimi
in kulturnimi; naj se Se tako skrivajo pod
gesli o boljSem medsebojnem poznavanju,
realni rezultat njihovega uresnicevanja bi bil
kulturni hegemonizem ene ali dveh nacio-nalni- h
kultur nad drugimi..."
"RAZDELJEVALNI 'KLJUC "
"Najbrz ni treba navajati ustave, ko
zagovarjamo (priborjeno) obstojece stanje,
da mora tudi kulturna vzgoja temeljiti na
necem polnem, resnicnem in da je jedro
tega najprej kultura lastnega naroda, Sele s
kar najbolj zanesljivo vednostjo o njej, z
njenim "vzgojnim" ucmkom na lastno in
skupnostno 'zavest o pripadnosti narodu
bomo sposobni in dozoreli za SirSe povezo-vanj- e,
za stopanje v SirSe prostore, v
jugoslovanski, evropski, svetovni. Zapiso-val- ci
slovitega predloga pa so imeli pred
seboj edini kriterij drzavo, Sest republik, dve
avtonomni pokrajini, toliko in toliko jezikov
narodov in narodnosti — zapisuj, priStevaj,
odStevaj, mnozi, seStej in — razdeli: "kljuc",
naS znameniti razdeljevalni republiSki kljufi
visi na vratarjevi deski, le po njem je treba
seci. Kako da se nismo tega le prej domis-lili?- "
CIRIL ZLOBEC
v"Knjizevnih listih"
in v"Sodobnosti"
Kdo рппч. da poliltki ne ck'lajo, sci kar naprej
nbdclucjo Iudi.
I'lidilclp vodio mnofuc s pomoi'o dalinskca
uprnvland
Л ash so mi jap a v dlakah
x
Sent za iismcijcnn snstvo, le ner mi nc uaja