Nase Novine, August 25, 1982

              m J 'J © © 'I 'I
© 1® 1 I © © v ц ©
Q£7 d$
VpraSanje: Napoved izdaje prve antologije
slovenske izseljeniske knjizevnosti v Ljublja-ni
je izzvala presejSnje zanimanje po vsej
Ameriki, 6e ze tudi drugje med naSimi rojaki.
Spri6o naSih dosedanjih bolj zalostnih
izkuSenj s podrodja sodelovanja med Slove-njo
in izseljenci literati me v prvi vrsti
zanima, ali ste upoStevali knjizevnike iz
obeh naSih tradicionalnih taborov - tako iz
liberalnega kot iz katoliSkega? Модобе bi
nam hoteli razloziti svoi osnovni pristop k
delu za to knjigo.
Odgovor: Pri oblikovanju antologije slo-venske
knjizevnosti v Zdruzenih drzavah in
Kanadi sem hotela vztrajati pri nacelu, da je
knjizevnost, патгеб umetniSka knjizevnost,
nekaj, kar nima nobenega opravka s politic-ni- m
ali verskim ргерпбапјет avtorja. Ko mi
je pred leti prisla v roke Gob6eva antologija,
mi je najprej padlo v o6 njegovo strogo
lofievanje avtorjev prav po tern kriteriju.
Videli boste, da so v moji knjigi besedila
"pomeSana" in da je zlasti najstarejSa
knjizevnost slovencev v veliki vefcini prav
"katoliSka", kar je razumljivo, saj so bili prvi
slovenski izobrazenci v Ameriki prav duhov-niki-misijonar- ji.
Da je nastala ta nova
antologija, je bilo potrebno dve leti prebira-nj- a
Casopisov. revij, knjig. spominskih
broSur in podobno. Zavedam se, da vsega ne
bilo тодобе prebrati, delno zaradi nepopol-nos- ti
gradiva, ki je na voljo pri nas, v
Sloveniji, delno zato, ker nisem imela
priloznosti, da bi za daljSi 6as obiskala
severno ameriko in pregledala, kaj bi se dalo
dobiti onstran oceana. Kljub vsemu se mi je
v teh dveh letih nabralo ogromno gradiva in
ze kmalu po zacetku dela se je pokazalo, da
bo treba napraviti nekaksen izbor. Prvotni
izbor je bil SirSi kot je ta, ki bo sedaj izSel,
vendar je svoje zahteve glede obsega
postavil tudi zaloznik. Mislim pa, da bo
antologija vseeno doslej najobseznejSa
predstavitev slovenske knjizevnosti na se-- v
emoameriSki polobli.
VpraSanje: Koliko slovenskih literarnih
celin ste zbrali v svoji knjigi- - in koliko imen?
Ste upoStevali samo dela pisana v slovens' 6i-- ni
ali tudi tista, ki so izSIa v angleSdini? (v
SpanSdini? francoS6ini? ltd.) Iz VaSega
visoko cenjenega dela za popularizacijo
Louisa Adamida mi je znano, da priStevate
avtorja "Smeha v dzungli" med slovenske
ameriSke pisatelje; podobno bi lahko pridali
Se Rose Mary Prosen, Johna Modica in
druge, brez katerih slovenska izseljenska
knjizevnost ne more obveljati v literarni
javnosti. ali vsebuje VaS izbor kakSno
razveseljivo novost v tern pogledu?
Odgovor: Slovenska knjizevnost zunaj
meja maticne domovine je preobsezna, da bi
jo bilo mogoce kolikor toliko dostojno
predstaviti v eni sami knjigi, pa ceprav Se
tako obsezni. Zato se pricujoci izbor
omejuje na severno Ameriko — na Zdruzene
drzave in Kanado, ker sta to drzavi, ki sta
kulturno vendarle tesno povezani. Mislim,
da sem na vaSe naslednje vpraSanje ze delno
odgovorila: upoStevala sem tako slovenska
kot engleSka besedila (slednja so prevedena
v sloven5cino), polog tega pa so bili nekateri
strajeski teksti pisani v nem§£ini in so prav
tako prevedeni. Vsega skupaj je v zbirki 46
imen in nekaj neimenovanih oziroma
nepoznanih piscev. Okoli 50, skratka. Rose
Mary Prosen in John Modic sta seveda naSIa
svoje mesto v antologiji, saj po mojem
mnenju trenutno predstavljata sam vrh
ameriSko-slovenskeg- a leposlovja.ln potem
je tu seveda Kanada.kjer je vsekakor treba
omeniti prijetno svezino mladih, angleSko
pisocih ustvarjalcev, kakrsna sta na primer
Danica Dolenc in torn Lozar. 2al pa moram
re6i, da sem imela ravno pri izbiranju
najnovjSih leposlovnih besedil tudi najvec
tezav. Mladi namrec objavljajo po vseh
mogocih revijah in casopisih, ki meni
seveda niso bile dostopne. Najbrz bi bilo
mogoce v antologijo uvrstiti Se koga -- - a bo,
zal, ostal zapostaljen. Ob tern mi je priSel na
misel primer Edwina Primoscha, mladega
clevelandskega medicinca, ki je tragicno
koncal v prometni nesreci in o katerem piSe
Vatro Grill v svoji knjigi Med dvema
svetovoma. Zaman sem si prizadevala, da bi
Urednica Jerneja Petric odgovarja
na vprasanja Ivana Dolenca
dobila kak njegov tekst, kajti revija, v katero
je pisal, je danes redkost...
VpraSanje: Ob prvi antologiji slovenske
ameriSke (in kanadske) knjizevnoti, ki je v
angleSdini izSIa v redakciji dr. Edwarda G.
Gobetza v Ohiu, se je odprla razprava, ali
spada v takSno knjigo vsakdo, ki je sploh
kdaj kaj slovenskega napisal - torej neglede
na literarno vrednost njegove zapuSdine.
Imela pa je ta knjiga to pozitivno stran, da je
upoStevala (pa 6eprav vdasih samo poimen-sko- )
vsebino publikacij najrazlidnejSih poli-ti6ni- h,
verskih in drugadnih zalotnic. Uradna
praksa SIM in slovenskega tiska v Ljublani
nam vsiljuje bojazen, da bo VaSa antologija
nezorazmerno poudarjala tiske izseljencev
povratnikov in vseh drugih, ki so se sami
povezali z uredniStvi v naSi stari domovini.
Ali nam ho6ete osvetliti svoje kriterije?Ali pa
povedati, v 6em se bo VaS izbor razlikoval od
izbora pri SRC?
Odgovor: VaSa bojazen, da bodo v
antologiji predvsem izseljenci-povratni- ki in
pa tisti, ki so sami poiskali stik s Slovensko
izseljensko matico, je odveC. Tudi v prime-ri- h
ko gre za takSne pisce, je poudarek
namrec na tistih besedilih, ki pri nas Se niso
bila objavljena (nekaj je fiastnih izjem) in jih
torej naSi bralci (mislim te v Sloveniji)
sploh ne poznajo. Izbor obsega veliko
Stevilo piscev, ki nikoli niso imeli stika z
omenjeno organizacijo.paC tudi zato.ker je
Matica stara Sele dobrih trideset let.
VpraSanje: SirSa slovenska javnost ve prav
malo ali ni6 o literaturi Slovencev v svetu.
Slovenski dnevniki in tedniki se s to
tematiko ne ukvarjajo- - le kje so tisti 6asi, ko
so Molekovi romani izhajali istodasno v
Ljubljani in v dikagu. Slovenski izseljenski
listi (Prosveta napr.) so imeli пекоб v
Sloveniji svoje stalne dopisnike (Mile Klop-di- c
je bil eden zmed najvidnejSih med njimi),
in narobe: slovenski dnevniki so imeli pred
vojno dopisnike med naSimi izseljenci v
Ameriki. Se Vam ne zdi, da bo Antologija
znova sproiila to vrpraSanje prisotnosti
slovenskih kulturnih prizadevanj iz sveta
izseljencev - v slovenskem prostoru doma?
Osebno pridakujem, da bo to prav nujna
posledica izida VaSe antologije v Ljubljani.
In 6e me moj obdutek ne vara, bo razprava o
tern vpraSanju prav burna- - tako na naSi kot
na VaSi stran i oceana. Upati je, da bo ta
Antologija izboljSala odnose in vezi med
piSo6imi izseljenci in domadimi literati ali
uredniStvi oz.zalozbami. Osebno sem pos-kus- il
prodreti s pisanjem o izseljenih
slovencih v "Delo" in v "NaSe razglede" - in
vedno brez uspeha. UredniStva niso pokaza-l- a
za to slovensko temo niti najmanjSega
zanimanja. Kaj Vi pridakujete v odmevih na
svojo knjigo?
Odgovor: O odmevih na mojo knjigo je
najbrz prezgodaj govoriti. Vsekakor pricaku-je- m.
da bo v nekem smislu "prebudila"
slovenske bralce; da se bodo slednji za6eli
zavedati, da slovenska pisana beseda ne
nastaja zgolj na matifinih tleh v Sloveniji in v
obmejnih podrocjih Italije, Avstrije in Ma-dzars- ke.
Strinjam se z vami: res je Skoda, da
se je doslej tovrstno leposlovje objavljalo
praviloma le v Rodni grudi in Slovenskem
koledarju. Na taj nacin je 51a izseljenska
knjizevnost ponovno le med izseljence (vsaj
med SirSo slovensko publiko ni zaSIa). Tudi
naSe literarne zgodovine obravnavajo slo-vensko
izseljensko knjizevnost zelo skopo in
povrSno. Ce bo antologija, ki sedaj prihaja
med bralce, naredila vsaj korak naprej v
osveSCanju ljudi pri nas doma, bo to ze
uspeh.
VpraSanje: SHSal sem, da so v knjigi
reprodukciji slikarskih del kanadskega An-dre- ja
Stritofa. Ali ste ilustrirali knjigo Se z
drugimi umetniki izseljenci? In kdo Vam je
Se sicer pomagal pri izdelavi Antologije?
(SIM'' Slovenska kulturna skupnost? Katera
zalozba? Kateri urednik v Ljubljani?)
Odgovor: Sprva sem nameravala vsakega
pisca predstaviti tudi s fotografijo. Pozneje
se je pokazalo, da bo to tezko tehnicno
izvedljivo zaradi velikega Stevila avtorjev in
pa tudi zato, ker sem zelela, da bi delo
krasile tudi reprodukcije vsaj nekaterih
umetniSkih del naSih izseljencev. Tako bodo
na fotografijah le nekateri (predvsem starej-Si- )
pisci. Med umetniSkimi reprodukcijami
seveda ne bodo manjkala dela PeruSka, S.
Zeleta, Stritofa, ki sem ga dobila z vaSo
prijazno ротобјо, in nekaterih drugih... Ta
hip, ko to piSem, niti sama ne vem
natancno, kako se je odlocil tehnicki
urednik-- - nekateri posnetki so bill патгеб
bolj slabi.
VpraSanje: Vse knjige s teksti slovenskih
izseljencev, ki so doslej izSle v Ljubljani, so
obtidale v Sloveniji. Kako hodete spraviti
svojo Antologijo med rojake v Ameriki in
drugje v svetu? Ne morem si misliti, da bi
lahko bila namenjena samo slovenskemu
obdinstvu doma, ne pa tudi izseljencem.
Vam bosta pri tern delu popularizacije
pomagala Rodna gruda in Slovenski kole-dar- ?
Lahko pridakujete, da bo pisal o tej
knjigi slovenski tisk doma?
Odgovor: Antologija bo v prvi vrsti res
namenjena slovenskemu bralcu -- - se pravi
tistemu, ki kolikor toliko obvlada slovenski
jezik. Mislila pa sem tudi na angleSko
govoreie; njim je namenjen daljSi povzetek v
angleSiini in pa krajSe biografije avtorjev. 0
tern, ali bosta antologijo popularizirala
Rodna gruda in Slovenski koledar, ne
dvomim.saj je Slovenska izseljenska matica
skupaj s Cankarjevo zalozbo izdajateljica
dela. Preprifiarja sem tudi, da bo o knjigi
pisal tudi slovenski tisk, podobno kot tedaj,
ko sta izSli moja knjiga o Adamicu in
Christianov izbor Adami6evih pisem.
VpraSanje: Povejte mi, prosim, Se nekaj o
sebi. Doslej ste nam bili v veliko ротоб kot
znanstvena raziskovalka pri Slovenski izse-ljenski
matici v Ljubljani. Zdaj pa ste se
preselili na univerzo Edvarda Kardelja. Boste
tudi tarn Se naprej sledili kulturnemu
livljenju slovenskih izseljencev?lmate v
na6rtu Se kakSno drugo knjigo, ki bi bila
povezana z nami v svetu?
Odgovor: Kaj naj гебет o sebi? Da sem o
poklicu profesoricaengleSiine in slovenSci-n- e
z diplomo ljubljanske univerze (1974).
Stiri leta pozneje sem prav tarn opravila tudi
magisterij na temo Louis Adamit kot
literarni kritik. Tri leta sem bilazaposlena pri
Slovenski izseljenski matici, kjer sem oprav-Ijal- a
delo dokumentalistike, ukvarjala sem
se z izseljenskimi Studenti-Stipendis- ti in
pripravljala antologijo. LetoSnjo jesen sem
postala asistentka za angleSko in атепбко
knjizevnost na oddelku za germanistiko
Filozofske fakultete, ki sodi pod okrilje
ljubljanske univerze. Seveda se bom Se
naprej ukvarjala z izseljensko knjizevnostjo v
ZDA, Kanadi in najbrz tudi v Avstraliji. Sedaj
su pripravljam na doktorat o avtobiografijah
slovenskih izseljencev.
VpraSanje: Vsi bralci slovenske, in
angleSke Prosvete Vam bodo hvaleini, 6e
jim za konec svojih prijaznih odgovorov
sporodite Se svoje zelje za bododnost
njihovega lista in njihovega kulturnega
solovanja s Slovenijo...
Odgovor: Bralcem in uredniStvu Prosvete
zelim, da bi jim uspelo ohraniti list, s
katerim je povezana dobrSna mera kulture, ki
so jo in jo Se gojijo атепбкј Slovenci. Zelim
si, da bi se na straneh njihovega lista
pojavljala predvsem mlada in sveza literarna
imena tako iz njihovih lastnih vrst kot iz
starega kraja-Skratk- a, zelim jim, da bi
Prosveta ostala slovenski list, neglede na
jezik, v katerem so pisani njeni prispevki.
NajlepSa hvala za VaS odziv na moja
vpraSanja- - in obilo вгебе in uspehov pri
VaSem nadaljnjem delu!
(Ljubljana - Toronto)
DESET DO PETNAEST
MILIJUNANEPISMENIH
Evropske zajednice (EZ) vise je nepismenih
nego nezaposlenih ljudi — moze se zakljufii-t- i
iz izvjeStaja Evropskog parlamenta u
kojem se navodi da je ukupno deset do
petnaest milijuna nepismenih, odnosno
6etiri do Sest posto stanovniStva EZ.
Po broju nepismenih, Grtka je na prvom
mjestu — 14 posto cjelokupnog stanovniS-tva,
zatim Italija — viSe od pet posto,
Nizozemska 4 posto i Velika Britanija 3,6
posto.
June 30, 1982, NASE NOVINE —9
Umetnidkoblago
Slovenije
U izdava6koj orijentaciji "Jugoslovenske
revije" prezentiranje umjetni6kog blaga na-
Sih naroda i narodnosti ima posebno
mjesto. Poslije sjajno uobli6enih monografi-j- a
o Hilandaru, kulturrom i politi6kom
razvoju Bosne i Hercegovine, Vojvodine,
Crne Gore te grada Ljubljane, upravo je
iziSIa iz tiska knjiga "Umetnicko blago
Slovenije". Rijec je o stru6no ali popularno
pisanom tekstu o kulturnoj baStini koja je
nastojala na sredokraci putova i povrijeme-ni- h
zbivanja, i po mnogo бети prelazi
lokalne okvire — prerastaju6i u integralni
dio kulture svijeta.
Autor monografije je Lev MenaSe, poznat
ne samo kao dobar znalac kulturno-umjet-niCki- h
putova u proSlosti, nego i kao izvrstan
stilist. Njegova knjiga ima na momente 6isto
beletristi6ki kazane pasaze, a istodobno je
vrlo pregledna. Kontinuirano pripovjedanje
se кгебе prikazivanjem skromnih kulturnih
predmeta iz doba neolita i dostize do
impresionizma u 19. stolje6u.
Knjiga, zapravo, ima romaneskni po6etak:
godine 1504. u Rim dolazi Kristof Raubar,
dvadesetosmogodiSnji biskup iz Ljubljane,
koji je prije toga desetak godina studirao u
Padovi. Spremao se za poziv humanista.
Ubrzo je postao carevim tajnikom. Maksimi-lija- n
I Salje ga u Rim u diplomatsku misiju
pri Juliju II — "koga su razgovor s tokom,
tvoja u6tivost i spretnost tako uveseljavali
da te je u odsutnosti uvijek nazivao
najboljim mladidem". Tako su Raubaru
stizale pohvale joS od studentskih dana.
Baubar je proputovao Apeninski poluotok,
i 6im se vratio u Sloveniju reproducirao je
svijet koji je upoznao u Italiji: podignuo je
dvije ра1абе u Ljubljani i uredio prekrasan
renesansni dvor. Premdaje upoznao najve6a
dostignu6a talijanske umjetnosti, Raubar
nije robovao svojim uzorima i u6iteljima:
imao je sluha za domovinske osebenosti i
njezik likovni jezik.
Cijela je slovenska starija umjetnost
nastajala u takvim okolnostima: ne samo
knjizevnost, o бети se uglavnom znade,
nego je i likovna umjetnost po'magala
Slovencima da sa6uvaju svoj nacionalni
identitet. Bila im je pouzdan oslonac u
mnogim kritifintm trenucima.
Lev MenaSe o zapretanim vrijednostima u
proSlosti piSe s punom osjetljivoS6u. On
povla6i jasnu razliku izmedu "umjetnosti
nastale na tlu Slovenije" i "slovenske
umjetnosti", koja je робе1а tek sa impresio-nizmo- m.
Ali, on je i u umjetnosti nastaloj na
slovenskom tlu kao izrazu naroda sa
druga6ijom kulturno-historijsko- m proSloS6u
prepoznaje i blize osvjetljava svojstva koja
ova razdoblja vezu s umjetnoScu Slovenaca.
Premda piSe o umjetnosti, MenaSe je
neprestano i na terenu politike; 6ini se da je
ovaj poznati stru6njak izbjegnuo sve zamke i
prezentirao nam djelo moze izdrzati
najstroze sudove naSega vremena.
Knjiga "Umetnibko blago Slovenije", koja
u tiskarskom smislu predstavlja malo
emek-djel- o, tiskana je u velikoj naknadi na
Sest jezika: slovenskom, hrvatskosrpskom,
engleskom, francuskom, talljanskom i nje- -
табкот.
D.V.
("Rad")
Jugoslavenski
stru6njaci u 30
zemalja
BUKUREST, Tanjug — U Jugoslaviji se
trenutno, kao stipendisti jugoslavenske
vlade, Skoluje oko 7000 studenata iz oko 80
zemalja u razvoju. ViSe od polovice priprema
se za privredne struke. Istovremeno u 30
zemalja u razvoju nalazi se znatan broj
jugoslavenskih stru6njaka koji pruzaju teh-ni6- ku
ротоб u privrednom razvoju tih-zemalj-a.
To je izjavio Mirko PeSevski, Sef jugosla-venske
delegacije na zasjedanju predstavni-k- a
"Grupe 77", koja je zasjedala u BukureS-t- u.
Tema ovog skupa je suradnja zemalja u
razvoju na Skolovanju i usavrSavanju stru6-njak- a
za rad u industrijskim granama.
Prema rije6ima jugoslavenskog predstav-nik- a,
kroz razne forme poslovno-tehni6k- e i
komercijalne suradnje u Jugoslaviji ospo-soblje- no
je viSe od 12.000 stru6njaka raznih
prof Ma za potrebe zemalja u razvoju. NajviSe
je osposobljeno za rad u gradevinarstvu,
agroindustriji, transportu i navigaciji.