Nase Novine, July 13, 1983

              t ' 4 t ! ' ,s
May 25,1983, NASE NOVINE --9 Za slovenske bralce
ггшамацш
tSfl u
Ljubljanski nadSkof in slovenski
metropolit dr Alojzij Sustar je po
tridetedenskem obisku u Avs-trali- ji
izjavil zaTanjug, da je obiskal
Slovencev14 razli6nih krajih, kjer je
povsod lahko ugotovil, "da so tesno
povezani z matiCno domovino, da
gojijo izro6ila in kulturo slovens-keg- a
naroda ter z velikim zanima-nje- m
spremljajo dogajanje v domo-vi- ni
in uveljavljanje Jugoslavije v
svetu". Dr. Su§tar je odpotoval v
Avstralijo na povablo slovenskih
duhovnikov in se je tarn udelezil
otvoritve nove cerkve slovenske
cerkve v mestu Adelaide. Se posebej
je bil vesel, da se mlaj§i rod
slovenskih izseljencev v Avstralji
vkljucuje v izseljenske skupnosti.
"Ceprav ne znajo ve6 dobro sloven-§6in- e,
si zelijo obiskovati domovino
svojih starSev in biti v tesnih stikih z
njo," je poudaril.
Med mladino v Sloveniji je vse
manj zanimanja za vpisovanje v
vojaske sole. V primerjavah med
Stevilom prebivalstva in Stevilom
gojencev (ter seveda tudi of icirjev) je
Slovenija na zadnjem mestu po
"republiSkem klju6u" v Jugoslaviji.
"Ni se treba delati utvar, "piSe ob tej
priloznosti komentator "Dela". I.
Tratnik, "Sovenci nikakor nismo
"nevojaSki narod", o бетег рпба
veliko Stevilo sposobnih in uglednih
vojaSkih poveljnikov. Odgovor je
prej iskati v dejstvu, da mora biti
vojaSki poklic zanimiv za mladega
Sloveka, ne pa predstavljen s krilati-c- o,
беб da ga "moramo imeti". "Na
silo ne gre ni6", piSe "Delo".
Simone de Beavoir, petinsedem-desetlet- ni
francoski pisateljici in
esejistiki, je kobenhavnska univerza
podelila Nossigovo nagrado, ki je
dotirana s 50.000 danskimi kronami.
To nagrado sta med drugim dobila
tudi nekdanji britanski premier Win-ston
Churchil terzdravnik in nobelo-ve- c
Albert Schweitzer.
IZ
i
Vjesnik seje spopadel scasovnimi posebnost-m- i
pri nas:
' Nasi ljudje so menda navajeni na dosedanji
delovni casf vendar ne najodgovornejSi funkcionar-j- i
ne pristojne sluzbe doslej niso bili rdsneje zainte-resira-ni
za spremembe. '
Vsi kraji, ki so za 7,5 stopinje vzhodno ali zaho-dn- o
od nasega 15. poldnevnika (poteka dez Senj
in Dravograd) imajo isti pasovni das: kadar ura pri
Nehajski trdnjavi vSenju odbije poldne, bijejo tudi
ure po vsej drzavi. To je dogovorjen pasovni cas.
Cisto drugace pa je s pravim soncrtim casom. Sonce
nanvei med svojim potovanjem cez Jugoslavijo
vzhaja in zahaja prej ua vzhodu kot na zahodu (z
vsakim poldnevnikom naraste razlika za itiri mi-hute- ).
Vpraksi je to na primer 21. decembra takole: v
Strumici na vzhodu drzave vzhaja sorise ob 6.51, na
Jesenicah na zahodu pa celih 56 minut pozneje,
namrei ob 7.47 ! Tega dne zahaja sonce na skraj-ne-m
vzhodu ob 15.35, na crti Pulj-Palagr- uza pa se
spusca za obzorje ob 16.27, totej 58 minut pozneje.
Vzemimo za primero se 30. marec Tega dne
vzhaja, sonce' v Beogradu ob 5.34, zahaja pa ob
17.57. Istega dne vzhaja v Zagrebu ob 5.48 in
zahaja ob 18.15. v Ljubljani pa vzhaja ob 5.55 in
gre yzaton ob 18.22.
Ker je Jugoslavia raztegnjena tudi vsmeri sever-ju- g,
imamo se en pojav, ki se kaze v razlidnem
trajanju dneva (casa soncne svetlobe) na seven in
jugu drzave. Na primer: 21. junija traja dan v
severnlh krajih drzave, 15ur
in 51 minut, na jugu pa 15 ur in 9 minut.
Pozhni (21 1 decembra) traja dan na seven 8 ur in
32 minut, na jugu pa9ur in 13 minut! Poletije dan
daljii na severnih obmoijih, pozhni pa na juznih.
Cetvrt milijona dolarjev
reklame za slovenskega
umetnika
Vse kaze, da bo France Slana,
56-let- ni slovenski likovni umetnik,
prvi slovenski slikar, ki bo zvezdnik v
Ameriki. Ob tridesetletnici svoje
prve samostojne razstave risb se je
патгеб znaSel v srediS6u pozornosti
3M, multinacionalne druzbe, ki ima
pod svojim okrivljem кептбпо, far-macevts- ko
in elektronsko industrijo,
grafidno tehnologijo, trakove, video
kasete. Direktor druzbinega oddelka
Art and Publishing, Robert Living-ston,
je likovnemu odboru druzbe
predlagal, da gredo v likovni marke-ting
s Francetom Slanom. In tako je
sluzba za raziskavo trziS6a 3M
druzno z agencijo Sacks and Rosen
Inc. Advertising naredila Studijo za
promocije del slovenskega umetnika
v ZDA in izra6un stroSkov. Tiskajo
60.000 katalogov v angleS6ini, maja
bodo razposlali 60.000 poStnih naro-бМ- тс za njegove likovne mape, v ga-ler- iji
Rosenberg v New Yorku bodo
isto6asno priredili razstavo Slanovih
del, v poletinih mesecih Long
Islanda. Skupno bo druzba investi-rala- v
likovni marketing s Francetom
Slanom 250.000 dolarjev. France
Slana, petelinov,,
suhih Sopkov, sveta,
pa trdi, da se zaradi prodora v ZDA
ne bo odrekel svojemu dojemanju
sveta, da ne bo izdal svojih korenin
in se priklonil tujemu okusu. (Po
podatkih Mihe Bruna).
ZACETEK POLETNEGA CaSa
V JUGOSLAVIJI
Na dan 27. marca se je po vsej
naSi stari domovini za6el poletni
6as. Ker se je to zgodilo prvi6, je
Zvezni zav'od za mere in kovine
sporo6il naslednje: "Poletni 6as se
габпе 27. marca ob 2h Om Os tako,
da se premikom naprej габипато
drugo uro zjutraj." Poletni 6as se bo
копба! 25. septembra tako, da bodo
s premikom nazaj габипаМ tret jo uro
zjutraj kot drugo uro zjutraj. —
(Tanjug).
JUGOSLOVANSKEGA
kjerienajyedindustrije,
mojsterakvarelov,
razpadajo6ega
CASOPISJA
ftovekse zaradi izkuSenj.kj so izobJikov'aJenjegov
zbaiocleotkskui lditneemv,a,przebduejlaomobspoandpnreemnehvazhionduse, tzoarceejnnjaa .
pripravljati na poditek ob koncu dneva: Clovekova
delovna storilnost je podnevi najvecja, kerimajo vsi
njegovipsihicniinfizidninaporiob tem casunajbolj-Sofizioloskooslom- bo
vbrganizmu. Zatojerazumlji-vo- ,
da si ilovek vse bolj zeli aktivnosti dez dan, pri
cemer gre pravzaprav za delovni dan, kigaje treba
bolje izkoristiti. Zato svoj delovni cas prilagaja
soncu.
r
V industrijskih drzavah poldne nfved sredt dneva, ker velja, da'traja delovni dan od 6.00 do 22.00, iz
cesarsledi, dajedopoldankrajSi,popoldanpa daljii. Zato so Stevilne zahodne drzave svoj pasovni cas ze
zdavnaj pomaknile za enourocezvseleto. Nekatere
odtehpoletipremaknejo urne kazalcepravzaprav za
dve uri naprej (poldne .imajo torej ob 14.00 po
uradnem dasu, vendar tudi zares sredi delovnega
casa).
Tako senaprimerFrancija, Belgija, Nizozemskain
. Spanija ravnajoposrednjeevropskem dasu, depravbi
jimgledena njihov zemljepisni polozaj, alidrugade,
zato ker v teh drzavah zahaja sonce celo vedkot uro
kasneje kot pri nas, pripadalgreenwi§kicas. To so
storili zato, da bi njihoyi zaposleni bolje izkoristili
dnevno svetlobo, torej cas, v katerem se dela bolje
kot o mraku ali ponodi.
Pri vsem temje razumljivejSa teznja novihzakon-ski- h
predpisov v naSi drzavi; s premikom urnih.
kazalcev naprej naj bispodbudiliJugoslovane, da bi
svoj delovni dan zadelipoleti boljzgodaj, pozimipa
eno 'uro pozneje. Ce sonce vzhaja poleti ob Stirih
zjutraj, zakaj bi dakalina zacetek delovnega dne ob
"PLETEJO SE TRDNEJSE VEZI"
Tako piSe v aprilski Stevilki "Rod-n- e
grude" Jagoda Vigele o sloven-skih
folkloristih iz Argentine, ki so
gostovali v Jugoslaviji. Njihov voda,
Rudolf Stekar, je pred odhodom
dejal: "Ргерпбап sem, da se je
габепо obdobje poglabljanja med-sebojn- ih
stikov; seme, ki smo ga
tokrat zasadili, naj se razraste, naj
pozene goste veje in trdne koreni-ne...- "
V ostalem delu revije so posebej
zanimivi zapisi iz slovenske Avstrali-j- e.
Urednik Joze Preseren je objavil
daljSi razgovor s Tonetom Resni-ko- m,
tajnikom slovenskega kluba v
Perthu iz zahodne Avstralije, o
пабти zivljenja slovenskih povrat-niko- v
iz iste dezele pa piSe (v
nadaljevanjih) Breda Cebulj, ki smo
jo ze omenili v svojih poroCilih na
tern mestu Sele pred kratkim. Iz
rubrike "VaSe zgodbe", kjer so
tokrat zgodbe iz Svedske, Italije,
ZDA in Avstralije, naj ponovim
doziveti stavek Sonie GajSek: "Toplo
je avstralsko sonce, toda nikoli ne
bo doseglo toplote slovenske deze-le".
V angleSkem delu je predstavlje-n-a
dejavnost treh slovenskih zalo2-niSk- ih
hiS: Slovenske Matice, Mo-horje- ve druibe in PreSernove druz-be,
to pa pod naslovom "A Book in
Slovene — the Noblest Link With
One's Homeland".
I.D.
Slovenski dnevnik "Delo" je s
prvim marcem poviSal ceno za
posamezni izvod od 9 na 12 dinarjev
in v soboto od 12 na 15 din. Bralci,
kupci, naro6niki so lani odSteli za
"Delo" polovico manj, kot stane
6asnik napisati, natisniti, prinesti
na dom; letos pa se je proizvodna
cena dvignila komaj za 15 odstot-ko- v. Po nakladi je "Delo" Se vedno
na trdnem drugem mestu med
jugoslovanskimi jutranjiki, prva je
"Politika", ki se je proda poldrugo-kra- t
ve6 kot "Dela". Lani je bilo
prodanih okroglo 29 milijonov izvo-do- v tega slovenskega dnevnika,
povpre6na dnevna prodana naklada
pa je bi la 95.543 izvodov.
-
JEZIK SRCA
"Po svoje je... materinS6ina tisti
jezik, v katerem se 6lovek ne le
najlaze, temve6 tudi najbogateje,
najpopolneje izraza. MaterinS6ina
je, pravijo, jezik srca, tihih uric,
smetne stiske in najve6je blazenos-t- i.
Vsi drugi, priu6eni jeziki so jeziki
razuma, pameti in vsakdanje pot-rebe- ".
Janko Moder
v "Rodni grudi" (april 1983).
7ИИцнаИ11ииијтрт'1Имвц№Ц
Shannon
1иГ11Г~1дД
SpuSia se letalo med oblake
raztresene pod nami,
irski je tu Shannon.
Sonce utonilo je v Zare6i
daljavi sredi morja,
sveti se nam Shannon.
Ze stoji letalo kakor orel,
робva na vzletiS6u:
tihi, mradnl Shannon!
Pojdimo v dakalnico ble§6e6o,
da kupimo spomindek
na zeleni Shannon!
Hitro mine 6as nakupov,
prijazno nas pozdravlja
letali§6e Shannon.
Konec je to dneva in Evrope,
od nas se ie poslavlja
ves v temi Shannon.
Ze smo spet v oblakih nad obalo,
Evrope zadnji ko§6ek
ie izgine Shannon.
Mirno je v letalu, vse je tiho,
pozdravlja vsak te v srcu,
misli nate, Shannon!
ZdravkoJelin6i6
'
Sestih ?Boljeje, бвгабпето dejatiobpetih.pabo ved jajo na delo (kotpoled) ob 6.00, delati vzahodnem
dneva ostalozaprosti das, negledenatp, kakoga bo dclunasedr£avcenouro,vvzhodnempacelookoli
kdo upprabil. Se huje je pozhni. V tem dasu zaine dve uripredson&iim vzhodom, ugotavlja S. Zvizdit.
ptibliino dva milijona naSihdclovnihljudi,kipAha- - Pnpravil: IGO TRATNIK e",©i"Sis ~
Sluzitesekodonih
kojiogla§ujuu"NN"
! W, TL ,
i нг23 ' ш№ Tk. ' j v i "N
Sondni vzhodi in zahodi pri nas 30. marca. Polne crte oziadujejo,kje in ob katerem dasu sonce
vzhaja, crtkaste pa, kje in kdaj zahaja: Skicoje na osnoviatlasa o soacnih vzhodih in zahpdih vSJFRJ,
napravil doc. dr. Ivan Penzar zgeoGzik,alnega zavoda prirodpslQvno-nMtcmaticnv'fakiuUft- G, v
Zagrebu. . , ''."'
цдчитшмпг ii,iii ii ii Tim mi m i
'H