Nase Novine, January 09, 1986

              "" """" ", "П
1
Д§1. i r Л
М%£-.$- 1, јлј. .Ifif 'A"i, --tf4 . №4— УфП --
'
-и,-ч-
Р"-.'%''., i4',.jgjirfn. li'ifi.'m.jjLjj. 41 ШТШтшпВШшШ ?н KiirPlrisfOiifllfiSil;! 1 Jfjr. ШФ g' 1ИШ '-'-
.P a Ш :Ж-- Ж P W & ИР рњ 'ш1ШЈУ: --- 1 K. ,-
-v i Ж и ри l ;
ов SAVUUEVI knjigi "VENETI, NASI DAVNI PREDNIKI
(Drugi del)
v Kljub vsem njenim nedostatkom je
Savlijevi knjigi treba dati vsaj eno pri-znanj- e: VendeVenete nedvoumno
predstavljakotSlovane. Mnogi zgodo-vinar- ji
se se danes sprasujejo, kam naj
bi jih pristevali: Uirom, Germanom, ali
Romanom in to ne glede na dejstvo,
da so Vendi za Germane vedno bili le
Slovani, posebno se tisti, s katerimi so
bili stiku: Polabci pod Liineburgom (ki
so izginili pred komaj dvesto leti) Lu-zis- ki
Srbi, Slovenci, itd. Slovansko
ravno tako zvenijo dolge vrste toponi-mo- v
povsod tam, kjer so Vendi dalj
casa ziveli, zlasti v Alpah: zanimivo
vprasanje, ki se vedno caka temeljitejse
obravnave.
Tudi najdbe o VendihVenetih v sev.
Italiji (ki so tako zbegale cele vrste zgo-dovinarje- v)
cakajo napodrobnejse razi-skav- e, vendar se lahko rece, da je vpra-sanje
njihovega porekla danes ze dovolj
razcisceno in da o njihovem slovanstvu
ne more vec biti dvoma.
Sode6 po krajih najdb so Vendi mo-ra- li
priti v Italijo po dolinah Drave,
Zile in Plave. Odkod so prisli na Dravo
in Milo ostaja seveda odprto vpraSanje.
Vendi so v Italiji zasedli doline Plave
(Piave) in njenih pritokov, nato pa se
razSirili se vsaj do Vicence na zapadu,
Adrije na jugu in reke Livnice (Liven-za- )
na vzhodu. Ni zaenkrat najdb, ki bi
z gotovostjo pricale o kaki vendski na-selit- vi vzhodno od Tilmenta. Izrazito
slovenski toponimi po Furlaniji so prica
le slovenske masivne naselitve v ses-te- m
stoletju po n.st. Saj drugace si je
tezko razlagati skoraj popolno odsot-no- st
podobnih slovenskih, ali vsaj jas-n- o
slovanskih toponimov zapadno od
Tilmenta na izpricanem vendskem ob-mocj- u.
Napisi v Sloveniji so etruscan-sk- i.
Kaze, da so Vendi prisli v dezelo
mirno, morda na prazno; po najdbah
sodec, najkasneje v 10. stol. pred n.
st. Priti so tudi morali zelo zgodaj v
stik z drugce neznanimi italskimi Ijud-m- i,
verjetno begunci oz. doseljenci z
juga, kjer se je siril Rim. Te ljudi so
mirno sprejeli medse kot omikane pri-seljen- ce
in s casom so padli se pod
njihov vpliv, kljub temu, da so ostali
vladajoca sila na ozemlju. Drugace bi
verjetno ne bili zapustili ozemlju svo-jeg- a
imena.
Vse bi tudi kazalo, da so ob pojavu
prvih pisanih spomenikov, po mnenju
arheologov sredi 5. stol. pred n.st., bili
Vendi ze skoraj popolnoma potujceni
— ali pa da so se na spomenikih raje
posluzevali "bolj omikanega" grsko-italske- ga
jezika. Gotovo je, da je na
teh spomenikih najti jasno slovanske
odseve: dosedaj najstarejse znane za-pi- se
slovanskih imen. Ta navada je tra-ja- la
kakih stopedeset let in izumrla s
prihodom Rimljanov v drugem stol.
pred n.St.
Jezik doseljencev in s casom se Ven-do- v
je morala biti, kakor kaze, neka
grsko-italsk- a mesanica, od katere nam
ostaja danes le to, kar vidimo na spo-menikih.
Po prihodu Rimljanov se je
se ta pocasi umaknila latinscini.
Na spomenikih nam danes ostaja ne-k- aj
perfektov: "doto", "domasto",
"Fahsto" (dal, podaril, napravil je).
Za "doto" je koren grski, za ostala
dva perfekta italski. Koncnica "-t-o"
je z vso verjetnostjo gr§ka. Odprto
vprasanje ostaje beseda (perfekt?(: "to-la- r,
toler".
Vera je popolnoma grsko-etruscan-sk- a: "aisun": etr.: "ais" iz gr.: "Ai-sa- "
(Aisa, boginja smrti): Bog na splo-sn- o
alikotprilastek; "t(u)rumsicates":
etr.: "turumsi cates" iz gr.: "odyro-meno- s
Ades" (zalujoci Had): Had, kra-ljest- vo
mrtvih; "reitia" etr.: "reitia"
iz gr.: "Orthia" (Orthia, Boginja roj-ste- v); "luzera": etr.: "lutera" iz gr.:
"Lyteira" (Luteira, Boginja resitelji-ca- ).
O kakem slovanskem bozanstvu
ni sledu.
Pri vsem tern pa ostajajo mnoga ose-bn- a
imena, tako pokojnikov kot zivecih
ljudi, cudno slovanska — in to narav-no- st
vsiljuje ze omenjeno domnevo, da
so Vendi morali se dolgo ohraniti svoj
jezik, le spomenike izdelovati ali pa
dajati izdelovati v nekako "bolj omika-nem- "
jeziku dezele. Omeniti je se en-kr- at
treba, da v arheoloskih najdbah ni
sledu o kaki nasilni zamenjavi prebival-stv- a,
dokaz je to, da so Vendi ostali s
priseljenci v najboljsih odnosih.
za
Л Vletu 1986(29. junija) bo minilo 400 let, kar jeumrlo£c slovenske
У knjifcvnosti PrimoZ Trabar. Ta obletnica ni pomembna samo za
Slovence, ampak za vse, ki vidijo v Evropi XVI. stoletja najpomemb- -
nej§e obdobje upora zoper srednjeveSko mraCnjaSlvo in boja za
У buovrecljeavvizteavnohvuom, abnoilzjmcalo.vePSkriomoozodTobruobasvrejtea. bBilil eidennrvinajWoi dlpo6nnnenji§caihl
slovensko knjigo in s tem poloiil temelje slovenske knjizevnosti. Z
У vsem svojim delovanjem je premagoval pokrajinsko razcepljenost na
.uv.io.i.iu ci idvijai prvc oDiiKe siovensKe narodne zavesti. Zgra-di- l Stuldojiveanpteir.vmi,eljkei sjloevednosukmegeal Suoslostdvnaoinpsolovvezeannskoest kuSlltouvreenscpelovh".z Bjuilinpiamjie
Leta 1983 so RK SZDL Sloveniie. MK SZDI. T.inhliana in rw
У SZDL Ljubljana Vi6-Rudn- ik letnice smrti Primoza Trubarja. imTaenjoevvalseodcOlodvbaonrjuzaz onbaejrlaezzliitcenvejS40i0m- i-kulturnimi
ustanovami tzoblikoval program, ki zajema: J -- iizziiddemdoonsolegiranfiejoereoveTderunbiharjTuruinbanrijeevgiohvemdeldelu,
.- -- trealzesvtaizviojskoo onbaddoabljjeuvanrckfoormoaTcirjuebanrjau, Slovenskem v Narodnem
muzeju, - kulturne prireditve po Solah in v Trubarjevem rojstnem kraju,
Л - лЈЈс u iruoarju in njegovem delu v srcdstvih javncga obveS- - § £anja,
A Tw"hrpditev sP°minskc zbirke v Trubarjevem mlinu na RdSici pri
& Med najzahtevnejSe posegc spada zagotovo'ureditcv Trubarjevega
y? dmolkmaaz;ovz,obdCa asstaogjia sjeednaanmjiremciimn oncantoannkao6etla.mC,cpkrjaevr jneimbialma oTrzuabpairsjaenviah & rojstna hi§a, ki je zgorela v casu turSkih napadov. smo se odlocili Ha
r v spomm na Trubarja ohranimo ta miin in v njem uredimo spominsko
y zbirko. Ta odlofltev je toliko bolj upravicena, kcr nam o Trubarje- -
N vem mlinu 5e vedno govori zivo ljudsko izrofiilo. Marsikateri uglcdni
£ spominski muzej v svetu je verjetno manj utcmeljen, kot bi bilo to
V spominsko obelezje, ki naj poravna na§ zgodovinski dole in traino
spoaDuja zavest o nasih koreninah. Tako se ne bo vec dogauJo. ua bi
domaCi in tuji obiskovalci zamanlskali kraj, ki bi jih epotramal "na
Trubarja.
Miin je bil Iani odkupljcn in je tako postal druzbena last. Nairt za
Omenimo tu Se enkrat nekaj teh slo-vanskih
imena. Priznano slovanska
(Haas, Berneker, Ipsen, itd.) so imena
s korenom "mold-molt- ": Molzna
(Mladna), Molzonke (Mladenic, Mla-denk- o,
Mladence), Molzo (Mladoj,
Mladen), Moloto (Mlatoj), Moltisa
(Mladsa), pa tudi "Goltanos" (Zla-tan- ?,
GlatanGladan?), itd. V imenskih
skupinah se pojavlja tudi ime "Vant"
(Vend?), ki pa utegne tudi biti skrcenka
za italsko "Iuvant" (Mladenic?):
"Vants Molzonke" (Vend Mladen-ko?- ),
"Vantei Vhouhontoi" (Vendi
Bohoti?), itd. Glej se: "Ksutavik" (K
osutavik), "liionko" (Ijonko), "Vo-to- v
Naisonkos" (Vodo Najzonko),
"Vhavaitsa" (Bavajca?), "Vhohonta
Molzna" (Bohota Mladna), "Nierka"
(Njerka, Nerka), itd., itd.
Poglavje zase predstavljajo vendski
toponimi. Kadar bodo znanstveno in
podrobno obdelani, utegnejo morda
celo osvetiliti kaksno stran vendskega
jezika. Opaza se v tern oziru takoj, da
se ne morejo primerjati z jasno sloven-ski- mi
vzhodno od Tilmenta (nekaj slo-venskih
je sicer tudi zapadno od te re-ke).
Mnogi so danes gotovo ze nedo-segljiv- o
skriti za spremembami, ki se
rodile danasnja imena in morda ze celo
starejsa latinska. Delo ne bo lahko.
Danasnji Oderzo je bil svojcas Opi-tergu- m:
Opi Trg? (Lepi Trg, glej lit.:
opus = lep);Estejebil Ateste: At(e)is-ce- ?
(Shajalisce, glej lit.: ateiti = priti);
Padova, nekdanji Patavium, je morda
bila: Padava? (glej lit.: padavejas =
prinasalec; to bi utegnilo veljati tudi za
eko Pad); Treviso, v lat.: Travisus, je
morda bil; Tarpis (Medmestje?; glej
lit.: tarpinis = srednji, osrednji); Bel-lun- o,
ki ga ital. zgodovinarji radi pripi-sujej- o
keltskim korenom, v lat.: Bellu-nu- m,
je morda res bilo svetisce, vend-sk- o,
v cast sicer neznanemu Belunu
(Soncu?). Ime nehote spominja namrec
na Peruna; celo Vicenza in Mantova
utegneta biti vendskega izvora; reka Li-ven- za,
polatinjena v: Liquentia, je sko-raj
gotovo bila: Livnica; reka Plava
(Piave), v lat.: Plavis, je morda bila ze
od nekdaj: Plava (lit.: plaukti = prati;
reka, ki je prala bregove), itd. Gre se
Poziv odbora obelezitev 400-letni- ce Trubarjeve smrti ZarkoPetan'
,&'&'&њ&™&&&,њЧ&'&,л&л&&у0~
prenovo je ze izdelan, pripravljen je tudi program, kako stevilnim
obiskovalcem, zlasti Jolski mladini, prikazati pomen Trubarjevega
dela. Obcina Ljubljana Vic-Rudn- ik je leta 1984 sprejela odlok o
zaSCiti celotne vasi Ra§ica. Po njem je vsaka zidava mogofia le po
najstrozjih kriterijih spomenis'kega varstva. Odbor za obeleiitcv pa
mora zbrati potrebna sredstva za prenovo Trubarjevega mlina in
postavitev razstave v njem.
Zavedamo se teikih gospodarskih razmer, v katerih je vsa naSa
skupnost. Obe kulturni skupnosti, ki sta ie doslej prispevali denar,
sta to nalogo uvrstili tudi v svoie oroerame za v Drihodnic. Zato
pricakujemo, da bbdo za ta spomenik prispevali vsi Slovenci prek &
najrazIicnejSih organizacij ali pa kar na ziro racun to akcijo. ?
Delovne organizacije materialne in nematerialne dejavnosti bi lahko
pnspevale glede na Stevilo svojih delavcev, v ta namen bi lahko del
denarja dale druzbenopoliti6ne skupnosti in organizacije ter samou-pravn- e
interesne skupnosti, kmetijske zadrugc bi lahko zbirale pri-spev- ke med svojimi 61ani, obrtniki prek svojih zdrufenj ali nepo-sredn- o
(s tem, da se prispevek v ta namen odSteje od davCne osnove),
Sole bi lahko organiziralc zbiranje starega papirja in izkupiCck name-nil- e
za obeleiitev tc obletnice. V akcijo so ze vkljucene verska
У
za
y
K.upiiu!i, oiovensKa lzseijensxa mauca, ki do lzpeijaia аксцо men n
naSirni izseljenci, in vse delovne organizacije iz okolice RaSice in y Velikih LaS6. Podporo in pomoc pricakujemo od vseh, ki lahko
kakor koli nrisnevain k nhranilvi ennminn nn Tmhnria J
Odbor je po obSirni razpravi sklenil. da bo izvajalec del krajevna
skupnost Velike La§cc, zato naj se denarzbiia na njenem ziro габипи
Jt. 50101-645-6215- 8 z oznako za Trubarjevo spominsko zbirko.
Prebivalci Velikih LaS6, RaJice in drugih okoli§kih vasi ter delovne
organizacije na tem obmoiju so ze v pretcklih letih pokazali izredno
zavzetost in pozrtvovalnost ob pripravah Levstikove proslave in
prenovi kulturnega doma v Velikih La5cah. Tako je tudi v dosedanjih
pripravah za kulturno in naravovarstveno ureditev RaSice ter Trubar-jeve
spominske zbirke. Vsak doslej vlozeni dinar so obogatili s
prostovoljnim dclom in to jc tudi najboljse jamstvo, da se bodo vse
zbrana sredstva najbolj smotrno uporabila. In ic so domaiini poka-zali
tako veliko zavest za dostojno obelezitev spomina na vclikana
naSega duha, potcm upraviCeno pricakujemo velik odziv na to akcijo
v vsej Sloveniji in med vscmi Slovenci, je napisal Odbor za obelezitev
40Q-lctni- ce smrti Primoia Trubarja pri RK SZDL Slovonijc.
§
veda le za domneve. Edino poglobljene
raziskave utegnejo osvetliti vprasanja.
Sicer pa ze navedena slovanska
osebna imena bi morala biti zadosten
dokaz o narodnosti in jezikovni pripad-nos- ti
Vendov ob Plavi — in s tern od-pa- de
se zadnji ugovor proti slovanstvu
Vendov nasploh: drugega izvora za
omenjena slovanska imena Vendov ne
more biti.
Vendi so v padski ravnini ze davno
izginili: kakor Langobardi v Lombardi-ji- ,
Franki in Normani v Franciji, Van-da- li
v Spaniji, Goti v Bolgariji, in se
dolga vrsta ljudstev v starem veku.
Odprto ostaja vprasanje naselitve
Vendov v starem veku na ozemlju se-dan- je
Avstrije in Slovenije vsaj 1.500
let pred Slovenci: to je vazno vprasanje
zlasti za Slovence v Avstriji in prav
zato terja razciscenje. Saj gre istocasno
za dokoncno zavrnitev se danes prezi-veli- h
teorij, po katerih naj bi Vendi bili
Nemcem sorodno ljudstvo (R. Lozar).
I. Tomazicu in J. Savliju pa gre, ce ze
vec ne, vsaj priznanje, da sta vprasanje
spet postavila pred slovensko javnost.
Zdravko JELINCIC
Javna zahvala: Ob nastopu novega leta
in novih slovenskih strani na tem mestu bo
prav, ce se javno in najlepse zahvalim biv-sem- u
in sedanjemu uredniku "NN", Stje-pan- u
Miosicu in Vladislavu Gacichu, za
prijaznost, da slovenska stran ze tako lep
cas gostuje v tem sicer pretezno srbohrva-ske- m
oz. hrvaskosrbskem tedniku kanad-ski- h
priseljencev iz Jugoslavije. Obenem
bi se rad prav tako najprisrcneje zahvalil
Informacijskemu centru pri slovenski vladi
v Ljubljani in RK ZSDL, posebej se na-se- mu
rojaku Jozetu Hartmanu, ki za tukajs-nj- o
slovensko stran redno po§iljajo ljub-ljans- ki
in mariborski tisk, brez katerega
tesnejsi stiki z naso rodno grudo sploh ne
bi bili mogo6i. Lep novoletni pozdrav naj
velja tudi Jugoslovenskemu tiskovnemu in
kulturnemu centru v New Yorku, od koder
prihaja na moj naslov mese£ni informativni
bilten. Omenjenim prijateljem nasega slo-venske- ga
tiska v Kanadi in prav vsem bral-ce- m
slovenske strani zelim srecno in uspe-sn- o
novo leto 1986! — Ivan Dolenc.
Aforizmi
Dvakrat dveje malo vec kot tri in malo manj kot pet.
Jutroje pametnejse od vee'era, ceprav najvecje neum-nos- ti naredimo ravno ponoci.
x x
Konstruktivna satira pise o tujih napakah.
Bilo bi lepo, ce bi si lahko-prihranil- i mladostne grehe za
stare dni.
Po ocetu je podedoval desetsobno vilo z bazenom in
delavsko poreklo.
Clovek gleda v daljavo,
names to da bi gledal narav-no- st
predse.
CANKAR
Godmjai je najvecja ne-sre- da
sam. sebi.
FINZGAR
xxx
xxx
x x
Tudi kadar se na svetu nid
posebnega ne zgodi, so caso-p- hi
polni novic. Bcrete jih,
kakor bi jedli lubenice: kar
miprej zveditc, v ustih pa sa-mo
voda.
UUBOMIR NENADOVld: