Nase Novine, November 30, 1983

              Za
"Cloyek, ki je pojem za Korosko obeh narodov, znan ne le Slovencem
Zzunnaanj pnojes,vomjiardveecjavtundoistmi, nnoegipmo tdermza,vnkiakromse jve Ao unsjtermiji pinisavloJ.u..g"oslaviji. Tako pise ob sedemdesetletnici znanega koroskega Slovenca in
voditelja dr. Janko Pleterski v ljubljanskih "Nasih razgledih", na dan 7. "ozkutonbarnaje lmeteojsn.ikeI"z Znwjeigttorvoave dziavljlsjeengsake jupboitlie: jnega clanka posnemamo
Rodil se je 10. oktobra 1913 v
Zahomcu v Ziljski dolini. In kakSna
je bila pot njegovih sedmih desetle-ti- j, za6eta natanko sedem let pred
koroSkim plebiscitom? Utrakvisti6-n- a
osnovna Sola v Bistrici na Zili,
gimnazija v Celovcu, vpis na bogo-slov- je
v domafiem mestu in dokon-бапј- е
tega Studija v Innsbrucku. Za
poklic duhovnika se navsezadnje ni
odlocil, posvetil se je pravu. Dokto-ratzevnacistifin- em
Rajhu, leta 1939
v Gradcu. V vseh svojih dijaSkih in
Studentovskih letih je bil povezan z
duhovnim in politi6nim bitjem ko-roSkih
Slovencev. Zelo razmiSljujo6e
je dozivljal razvoj Avstrije iz "Ijudov-lade- "
plebiscitnih obljuh v klerofa-SistiCn- o
stanovsko drzavo, ki je
najprej mimogrede razbila social-demokrats- ko
delavstvo, nato pa Se
sama izdihnila v neizbojevanem
konfliktu z velikonemSkim naciz-mo- m.
Hitlerjev Rajh zanj ni imel
djela, раб pa ga uporabil za vojaka.
S tem ga je odtrgal od dela v
Slovenski prosvetni zvezi in v ured-niStv- u
"KoroSkega Slovenca". Po
napadu na Jugoslavijo pa Rajh tako
ni ve6 dopuS6al nobenega pojava
slovenskega bitja. Vojak je videl
zasedeno Francijo in dozivel vojno v
Rusiji. Tukaj je izvedel, da je Hitler
napovedal vojno tudi njegovi druzini
in jo pregnal s koroSkih tal. Cez 6as
se vojak Franci Zwitter znajde v
okupirani Srbiji, nato v Gr6iji in
W
najbolje podlagi
oblikuje
V 65. in 66.
znane revije iz ki v
in talijanskem jeziku
so
piSe njen
uvodnem o "jugoslovanski
gospodarski krizi in V
tem strani dolgem
objavljene ki bi jih naj
spoznali Slovenci vsepovsod,
tem mestu pa mi je opozo-ri- ti
piSe: "Nedavni jugoslovanski gos-podarski
so skoraj zaustavili
jugoslovanskih kupcev v
mesta Trst, Gorico in Trbiz
v ter in
v Avstriji in s tem le
gospodarsko sodelovanje
ampak o
najbolj odprti meji v in samo
idejo o sodelo-vanj- u.
za Sloven-ca,
ki se tej strani
,1 I I t 1 f I i
slovenske
v Crni gori. Po
znanca v Beogradu, dr. Josipa
Vilfana, dobre ve, kako mu je
1944 je Franci
6rnogorski partizan. Na KoroSko se
vrne julija 1945, postane pokra-jinske- ga odbora fronte
in v Ziljski dolini. Jeseni
1946 prevzame "Sloven-skega
vestnika" mora tja, kjer je
moznost izhajanja, na Leta
1948 se vrne na KoroSko in prevza-me
predsedstvo Slovenske
zveze. Potem ko del Slovencev
lo6i od Osvobodilne fronte in usta-no-vi
politiCno krS6ansko opredeljeni
svet koroSkih Slovencev,
postane dr. Franci Zwitter organi-zacijs- ki
tajnik preosnovane Demok-rati6n- e
fronte ljudstva. Tu
pride do nepridakovane loCitve od
ki ravnajo po Stalinu. In ko
se nadaljevalci tradicije
fronte odlo6ijo za
Zveze organizacij,
Franci nalogo pred-sednik- a.- Ta naloga mu je bila vedno
znova zaupana, dokler je ni pred
dvema letoma Zdaj se
pozveda odvetniSkemu delu, vedno
povezan s pravnimi vpraSanji manj-Sins- ke
in kot predsed-ni- k delo koordinacijskega odbora
vseh narodnostnih Avstrije.
(Izbrall.D.)
99
Svojo kulturno dloveSko identiteto — torej svojo
vsak dlovek na materinega
jezika. Jezik namred ni samo ogrodje, temeljito
miSljenje, dustvovanje in ravnanj'e vsakega posameznega
dloveka.
Materin jezik je takorekod dlovekova druga kola, ki ne vse-bu- je
samo njegove lastne zgodovine, temdev tudi zgodovino
njegovih starkev, torej zgodovino naroda druibe. Samo tisti
dlovek, ki svojega materinega jezika ne bo zatajeval in zanideval,
bo imel pristno zakladnico, mu bo pomagala spoznati svet in
sebe.
najnovejSi, Stevilki
Trsta, izhaja
slovenskem
(vsi teksti paralelno objavljeni),
urednik Ales Lokar na
mestu
odprti meji".
nekaj 6lanku so
misli,
na
тодобе
samo na za6etne postavke. Avtor
ukrepi
prihod
obmejna
Italiji Beljak, Celovec Gradec
prizadeli ne
obmejno
samo na sebi, celo zamisel
Evropi
politi6no obmejnem
"Dalje beremo:"...
izpostavlja na
naposled nasvetu
ravnati.
Spomladi Zwitter
6lan
Osvobodilne
aktivist
uredniStvo
in
Dunaj.
prosvet-n- e
se
Narodni
delovnega
tistih, se
Osvobodil-ne
ustanovitev
slovenskih prev-zame
Zwitter
odlozil.
zaScite vodi
manjSin
in
samozavest razvije
ki
in
ki
meje, clana krhke manjSinske skup-nost- i,
ki je sredi ve6inskega morja,
najve6krat le tolerirana, pogostoma
pa celo zasovrazena, je matidna
domovina pomembna opora, na
katero se oslanja psiholoSko, po-gos- to
pa celo materialno. Na pod-pornik- a,
ni vazno, kakSna je njegova
ротоб, pa se tezko obra6aS s
кгШбпо ostjo. Razen tega pa tukajS-n- ji
Slovenci ne moremo dovolj
natan6no presojati tamkajSnjih raz-me- r,
da bi o njih lahko dajali
nadrobne in docela objektivne iz-jave- ..."
Po teh pojasnilih pa AleS Lokar,
urednik "Mosta", jasno in jedrnato
predstavi izhodiS6no to6ko svojega
kratkega prispevka na gornjo temo,
in sicer z besedami:
"...ne poznamo sicer vseh pod-robno- sti
mati6ne resni6nosti, zato
pa morda vidimo stvari iz neke
perspektive, ki отодоба boljSo
October 26, 1983, NASE NOVINE --9 bralce
a faiziak
O 0
Gro2nja dloveStvu
Ker je jedrska vojna groznja za
CloveStvo, kakrSne doslej Se ni bilo;
ker vsebujejo zaloge jedrskega
orozja po vsej zemeljski obli vefi
razstreliva kot milijon hiroSimskih
bomb;
ker bi ubila sploSna jedrska vojna
stotina milijonov ljudi;
ker bi bili njeni poznejSi uCinki
katastrofalni za prezivele in bi lahko
unicili civilizacijo;
ker bi vsaka uporaba jedrskega
oruzja, tudi uporaba v tako imeno-vani- h
omejenih vojnah, skrivala
nevarnost za eskalacijo do sploSne
jedrske vojne;
ker tridesetletno zivahno razis-kovan- je
ni prineslo resnih obetov za
ufiinkovito obrambo pred jedrskim
napadom;
ker jedrski orozarni Zdruzenih
drzav in Sovjetske zveze ve6 kot
zadostujete za zastraSevanje;
ker nadaljevanje jedrske oboroze-valn- e
tekme ne bo poveCalo vamosti
nobene od obeh velesil;
ker bi razSiritev jedrskega orozja
na druge drzave, posebno na kriznih
obmo6jih, znatno povefcala tveganje
za jedrsko vojno;
ker v ve6 letih niso dosegli
napredka glede omejitve in zmanj-Sanj- a
strateSkoga orozja, zratifika-cij-o
SALT II ali pogajanji o nado-mestil- u
zanje;
ker so prelozili v nedogled poga-janj- a,
ki naj bi rodila razumno
prepoved jedrskih poskusov in
sliko v celoti. Vsakodnevna kopel v
"drugosti" nas dela toliko druga6ne
in oddaljene, da je sodba lazja, in
pravi6nejSa od tiste, ki bi jo izrekel
neko, ki je znotraj meteza. Se drug
razlog pa je v naSi 6ustveni povezavi:
бе stvari tarn potekajo narobe, bomo
tudi mi ob6utili posledice in obrat-n- o.
Zato moramo skuSati pomagati,
da se to ne bo zgodilo, to pa lahko
storimo tudi tako, da o nekaterih
stvareh povemo svoje tehtno in
resno mnenje, kot prispevek k
demokrati6ni debati. Brez razli6nih
mnenj in dialoga se ne da reSavati
zapletenih vpraSanj danaSnjega sve-t- a.
Nih6e naj ne ima v zakupu zadnje
resnice, vsakdo pa naj ima pravico
izpovedati "svojo" resnico, kot pris-pevek
k dialogu."
V isti Stevilki je zbrala Jolka Mi lie
"Malo antologijo zamajske poezije
na TrzaSkem" (50 strani), v kateri so
zastopani Albert Millavec, Miroslav
KoSuta, Marko Kravos, Jakob Ren-k- o,
Ace Mermolja, Marij Cuk, Boris
Pangerc, IrenaZerjal, Bruna Pertot,
Ivanka Hergold, in Vinko Beli6i6. Na
preostalih listih beremo kratko pro-z- o
Leva Detela "Zarotnik Gruza",
Gina Brazzodure "RazmiSljanja ob
spominih Edvarda Kardelja", Tarasa
Kermaunerja razpravo z naslovom
"Evropski socializem in jugoslovan-ski
komunizem — ob primerih
Henrika Tume, DuSana Kermaunerja
in Edvarda Kardelja", italijanski
ker so prekinili pogajanja za
prepre6itev jedrskega vojskovanja v
vesolju, je Amerisko fizikalno dru-stv- o
prek voljenega odbora sklenilo,
da pozove predsednika in kongres
Zdruzenih drzav Amerike ter ustrez-n- e
ustanove v Sovjetski zvezi in
drugih drzavah:
naj izdatno pove6ajo napore, brez
vnaprejSnjih pogojev in s polno
zavestjo o nujnostih, da bi dosegli
praviden in preverljiv sporazum med
Zdruzenimi drzavami Amerike in
Sovjetsko zvezo o omejitvi strateS-keg- a
jedrskega orozja in znatnem
zmanjSanju Stevila teh orozij in
sistemov za njihovo izstrelitev;
naj se pogajajo v podobnem duhu
o omejitvi uporabe in razvoja jedr-skega
orozja srednjega dosega;
naj se ponovno lotijo pogajanj o
prepre6itvi vojskovanja v vesolju;
naj store vse ukrepe, da bi zavrli
nadaljnje Sirenje jedrskega orozja v
druge drzave;
naj store vse тодобе korake, da
bi zmanjSali moznost jedrskega
napada po nakljudju ali napaki;
naj se drzijo vseh obstoje6ih
sporazumov o kontroli jedrskega
orozja in tudi SALT II;
naj se izogibajo vojaSkih doktrin
in na6rtov, ki obravnavajo jedrsko
orozje kot razstrelivo kot navadno
orozje, in
naj zacnejo resna pogajanja o
prepoved i jedrskega jedrskih pos-kusov
v vseh okoljih in za vse 6ase,
kakor zahteva dogovor o neSirjenju.
"Physics Today"—
"NaSi razgledi"
prevod tragedije Ivana Mraka "Pro-ces- ",
anonimni 6lanek "Sedanji
pomen zamisli o 'srednji Ebropi"',
nazadnje pa Se recenzije in zapiske.
Ivan DOLENC
"Sem pripadnik etni6ne manjSine
in piSem v dveh jezikih. Oba jezika
sta mi na razpolago. Svoja sredstva
lahko po svoje izberem. Ce se
odlo6im za jezik, ki ga je govorila
moja mati, ki sem ga 6isto na
za6etku dojemal, potem se odlo6im
tudi za manjSo, omejeno, pregled-n- o,
znano, sorodno, meni naklo-nien- o
bralno publiko. Ker se po-znamo,
lahko brez pretvez govorimo
o probiemih. Ce pa se odlo6im za
drug jezik, ki imavsvetovni literaturi
veliki, epohalni pomen, potem se
odlo6im tudi za veliko, skorajdai
neomejeno, nespregledno, nezna-n- o,
nesorodno, morda celo meni
nenaklonjeno publiko. Tudi бе se ne
poznamo, moramo brezovinkov priti
h stvari. To je umetnost naSega
poklica..."
Jurij Koch
(v prevodu Maje Haderlap),
"Slovenski vestnik",
Celovec